Author/Editor     Rajer, Mirjana; Kmet, Marko
Title     Quantitative analysis of fine needle aspiration biopsy samples
Translated title     Kvantitativna analiza vzorcev aspiracijske biopsije
Type     članek
Source     Radiol Oncol
Vol. and No.     Letnik 39, št. 4
Publication year     2005
Volume     str. 269-72
Language     eng
Abstract     The fine needle aspiration biopsy (FNAB) is one of the methods used in tumour evaluation. Since a certain number of tumour cells are needed for a complete diagnostic algorithem, we wanted to test how many cells remain in the needle and syringe after routine stains have been made and which factors influence this number. The remaining cells are used in ancillary diagnostic procedures. Material and methods. One hundred fifty two FNAB samples of tumours of the breast, thyroid and lymph nodes were included in our study. We counted the cells which were left in the needle and the syringe after the standard smears had been made. Buerker-Tuerks chamber was used for this purpose. Results. The number of cells depended on the organ from which the cells had been aspirated, on the type of tumour and, in the case of breast cancer, also on the level of experience of the FNAB performer. The percentage of samples with too few cells for all modern diagnostic methods (<5x105) is lowest in FNAB of lymph nodes (4.9%), followed by breast (16.7%) and thyroid (18%). Conclusions. We concluded that FNAB in the majority of cases grants a sufficient number of cells for the standard microscopic evaluation and also ancillary diagnostic procedures.
Summary     Izhodišča. Aspiracijska biopsija s tanko iglo (ABTI) je varna, hitra, enostavna, neboleča in poceni metoda v preoperativni diagnostiki tumorjev. Za postavitev diagnoze je potrebno z ABTI pridobiti določeno število celic za izdelavo rutinskih celičnih razmazov ter za dodatne, novejše preiskave, ki so pomembne za natančnejšo opredelitev prognostičnh dejavnikov in določitev ustreznega zdravljenja. Zanimalo nas je, koliko celic ostane v igli in brizgalki po pripravi rutinskih preparatov in kaj vpliva na to število, kajti ravno na tem delu vzorca opravljamo te dodatne preiskave. Material in metode. V prospektivno raziskavo smo vključili 152 vzorcev ABTI tumorjev dojke, ščitnice in bezgavke. S pomočjo Buerker-Tuerkove komore smo šteli celice, ki ostanejo v brizgalki in igli po pripravi rutinskih preparatov. Rezultati. Po ocenah sodelavcev Onkološkega inštituta je za dodatne preiskave potrebno z ABTI pridobiti vsaj 500.000 celic poleg tistih, ki smo jih uporabili za dva rutinska razmaza. To smo dosegli pri vzorcih 95% tumorjev bezgavk, 82% tumorjev ščitnice in 81% tumorjev dojk. Ugotovili smo, da je število celic odvisno od organa, ki ga punktiramo. Pri tumorjih dojk in bezgavk je število odvisno tudi od vrste tumorja, velikost tumorja pa na število celic ne vpliva. Ko smo primerjali število celic, ki so jih pridobili izkušeni citologi s številom pri manj izkušenih, smo pri ABTI tumorjev dojk dobili statistično značilno razliko (p=0,03), pri ostalih dveh pa razlika ni dosegla statistične značilnosti. Zaključki. ABTI je metoda, ki v večini primerov zagotovi zadostno število celic za standardno mikroskopsko preiskavo in dodatne anlize tumorskih celic. Število celic je odvisno od organa, ki ga punktiramo, lastnosti tumorja in pri ABTI dojke tudi od izvajalca.
Descriptors     NEOPLASMS
BIOPSY, NEEDLE
CYTODIAGNOSIS
CELL COUNT