Author/Editor     Kobilšek, Katja; Zaviršek, Živa; Ravnik, Igor; Tomori, Martina
Title     Psihosocialni dejavniki tveganja pri mladostnikih z epilepsijo
Translated title     Psychosocial risk factors in adolescents with epilepsy
Type     članek
Source     Med Razgl
Vol. and No.     Letnik 44, št. 4
Publication year     2005
Volume     str. 377-95
Language     slo
Abstract     The aim of the study is to identify psychosocial risk factors among adolescents with epilepsy and compare them with those among healthy peers. We will also search for gender differences within studied group. The study sample consisted of 68 adolescents (34 males and 34 females) who are treated for epilepsy in Neurology department of Paediatric clinic Ljubljana. The age of these individuals ranged from 14 to 19 years when a structured questionnaire for assessing psychosocial risk factors was administered. Information on their physical and psychosocial medical history was obtained by reviewing medical documentation. The control group consisted of 4260 Slovenian high school students of the same age with no chronical medical condition. They filled in the same questionnaire in a study about psychosocial risk factors (Tomori 1998). It is statistically significant that adolescents with epilepsy in comparison with healthy peers take less tranquillisers, drugs, and drink less alcohol. They get more emotional support from their parents, and at the same time they more often come into conflict with them. The desire to create their own family is stronger among studied group. They feel less stress because of school and have less personal problems, which they find easy to discuss. They are also more frequently professionally treated. There is no significant difference between the groups concerning depression, self-esteem and suicidal behaviour. Statistically significant gender differences within studied group are: females are given less emotional support from parents, they are less frequently involved in sport and have more often suicidal thoughts than males. Adolescents with relatively well-controlled epilepsy in compariosn with healthy peers are at lower risk for the abuse of psychoactive substances, suicide; they have similar level of self-esteem, as well as less personal problems and lots of family support. (Abstract truncated at 2000 characters).
Summary     Namen raziskave je prepoznava psihosocialnih dejavnikov tveganja pri mladostnikih z epilepsijo in primerjava le-teh pri zdravih vrstnikih ter ugotavljanje razlik med spoloma v raziskovani skupini. V raziskavo je bilo vključenih 68 mladostnikov (34 fantov in 34 deklet) v starosti od 14 do 19 let, ki se zaradi epilepsije zdravijo v Nevrološki ambulanti Pediatrične klinike v Ljubljani. Izpolnili so Vprašalnik o psihosocialnih dejavnikih tveganja v adolescenci; podatki o njihovem telesnem in psihosocialnem zdravstvenem stanju so zbrani iz njihove zdravstvene dokumentacije. Za kontrolno skupino je bil izbran vzorec 4260 slovenskih srednješolcev v istem starostnem obdobju, ki niso imeli nobene kronične zdravstvene motnje in so v raziskavi o psihosocialnih tveganjih (Tomori, 1998) izpolnili navedeni vprašalnik. Mladostniki z epilepsijo v primerjavi z zdravimi vrstniki statistično značilno uživajo manj pomirjeval, alkohola in trdih drog; prejmejo več čustvene opore s strani staršev, čeprav se z njimi pogosteje prepirajo; bolj si želijo ustvariti družino in se počutijo manj obremenjene v šoli: imajo manj osebnih problemov, se o njih lažje pogovarjajo, so pa v zvezi z njimi pogosteje strokovno obravnavani. Statistične razlike v stopnji depresivnosti, samospoštovanja ter v stopnji samomorilnosti med obema skupinama niso bile ugotovljene. Statistično značilne razlike med spoloma znotraj raziskovane skupine so: dekleta prejmejo manj čustvene opore s strani staršev, manj se ukvarjajo s športom in pogosteje razmišljajo o samomoru kot fantje. Mladostniki z relativno dobro obvladljivimi epilepsijami v primerjavi z zdravimi vrstniki kažejo manjše tveganje za jemanje psihoaktivnih snovi, samomorilnost, imajo podobno raven samospoštovanja ter manj osebnih problemov in dobro podporo v družini. Kljub dobri zaščiti s strani družine, dobremu vodenju s strani stroke in zaščitni vlogi zdravil se v samomorilnosti ne razlikujejo od zdravih vrstnikov.
Descriptors     EPILEPSY
ANTICONVULSANTS
SOCIAL BEHAVIOR DISORDERS
PERSONALITY TESTS
SMOKING
ADOLESCENCE
RISK FACTORS
SUBSTANCE ABUSE
SELF CONCEPT
SUICIDE, ATTEMPTED
QUESTIONNAIRES