Author/Editor     Car, Jopsip; Kersnik, Janko; Švab, Igor; Rotar-Pavlič, Danica
Title     Detection and management of depression in Slovene family practice. A case vignette study
Translated title     Ugotavljanje in zdravljenje depresije v slovenski družinski medicini. Vinjeta s simulacijo primera
Type     članek
Source     Zdrav Vars
Vol. and No.     Letnik 45, št. 2
Publication year     2006
Volume     str. 90-5
Language     eng
Abstract     Objective: Slovenia is a country with a very high suicide rate, and depression is one of the predisposing factors leading to it. Many studies have shown that depression tends to go unrecognised and undertreated in family medicine. Little is known about the management of depression in Slovene family practice. Method: A nation-wide study using a case vignette was undertaken to determine the strategies adopted by family physicians in the management of depression, and the factors that influence appropriate decision making. A total of 173 family physicians from a national list of 778 physicians working in family practice were approached to take part in the study. Results: A response rate of 75.4% was achieved. Over 90% of Slovene family physicians recognised a mental health problem in the simulated patient. However, only 61 % of them chose appropriate treatment in line with the set criteria. Interestingly, the prescribing strategies are more similar to the American than to the British data. Conclusion: Slovene family physicians are very good at recognising a mental health problem, but less so in selecting the appropriate treatment strategies, which leaves a lot of room for improvement.
Summary     Namen: Slovenija ima visoko stopnjo umrljivosti zaradi samomorov, pri čemer je depresija lahko eden vzročnih dejavnikov. Številne raziskave ugotavljajo, da depresivne bolnike v splošnih ambulantah pogosto spregledamo in jih ne zdravimo ustrezno. Metode: Na naključnem vzorcu slovenskih zdravnikov družinske medicine smo preverili ukrepanje ob depresivnem bolniku in odločitve glede zdravljenja. Preverili smo tudi dejavnike, ki vplivajo na razlike. Uporabili smo vinjeto s primerom bolnice. K sodelovanju v raziskavi smo povabili naključen vzorec 173 zdravnikov splošne medicine izmed 778 zdravnikov, kolikor jih je bilo v bazi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Rezultati: Odgovorilo je 75,4% anketiranih zdravnikov. Več kot 90% slovenskih zdravnikov je prepoznalo duševno motnjo pri simuliranem bolniku. Vendar se je pa le 61% zdravnikov odločilo za pravilno ukrepanje. Slog predpisovanja antidepresivov je bolj podoben ameriškim kot britanskim zdravnikom. Sklepi: Slovenski družinski zdravniki so zelo uspešni pri prepoznavanju duševne motnje, a dosti manj pri izbiri ustreznega zdravljenja, kar daje veliko možnosti za izboljšave v prihodnje.
Descriptors     FAMILY PRACTICE
DEPRESSION
ANTIDEPRESSIVE AGENTS
QUESTIONNAIRES
CROSS-SECTIONAL STUDIES