Author/Editor     Starc, Radovan
Title     Pokontrastna nefropatija - nevarnostni dejavniki in preprečevalni ukrepi
Translated title     Contrast-induced nephropathy - risk factors and preventive measures
Type     članek
Source     Gastroenterolog
Vol. and No.     Letnik 10, št. 23
Publication year     2006
Volume     str. 27-36
Language     eng
Abstract     Contrast-induced nephropathy (CIN) is clinically important, iatrogenic and the third most frequent in-hospital acquired cause of acute renal failure. Contrast-induced nephropathy is defined by the absolute (>= 44 micro mol/l) or relative increase (>= 25%) of the baseline serum creatinine values in 48-72 hours after exposure to a contrast agent, when alternative explanations for renal impairment have bee excluded. The incidence of contrast-induced nephropathy in general population is 0.6-2.3% and 3.3-26% in high risk patients. The most important clinical measure is prevention of CIN by identification of risk factors as well as individuals at risk for CIN. The most dangerous risk factors seem to be pre-existent renal disease, especially diabetic nephropathy, prerenal factors (hypovolemia, anemia, heart failure), and administration of high volume of contrast media. Volume supplementation remains the cornerstone for the prevention of contrast-induced nephropathy. The review article is intended for operators of invasive diagnostic and therapeutic interventions as well as hospital physicians general practitioners and nurses taping care of patients after exposure to a radiocontrast agent.
Summary     Pokontrastna nefropatija je klinično pomembna, iatrogeno povzročena in tretja najpogostejša v bolnišnici pridobljena oblika akutne odpovedi ledvic. Opredeljena je kot poslabšanje delovanja ledvic, ki se kaže z absolutnim povečanjem koncentracije serumskega kreatinina za najmanj 44 mikro mol/l ali relativnim povečanjem izhodiščne vrednosti kreatinina za najmanj 25% v 48-72 urah po intravaskularni uporabi rentgenskega kontrastnega sredstva, če so drugi vzroki ledvičnega poslabšanja izključeni. V splošni populaciji se pojavlja po uporabi rentgenskega kontrastnega sredstva v 0,6-2,3%, medtem ko je pri bolnikih z večjim tveganjem pogostejša, v 3,3-26% primerih rentgenskih slikanj s kontrastnim sredstvom. Pokontrastno nefropatijo je mogoče učinkovito preprečiti z ugotavljanjem nevarnostnih dejavnikov zanjo pri pacientih, predvidenih za rentgensko slikanje s kontrastnim sredstvom. Med najpomembnejše nevarnostne dejavnike sodijo ledvična okvara, predvsem diabetična nefropatija, t.i. prerenalni dejavniki, kot so hipovolemija, anemija, srčna dekompenzacija, in uporaba velikih količin kontrastnega sredstva, še posebej hiperosmolarnega. Najpomembnejši aktivni ukrep preprečevanja pokontrastne nefropatije je hidracija pacienta pred posegom, med njim in po njem. Pregledni članek je namenjen zdravnikom, ki paciente pošiljajo na posege ali pa jim opravljajo posege, pri katerih prejmejo rentgensko kontrastno sredstvo in zdravnikom ter drugemu osebju, ki skrbijo za paciente po takih posegih.
Descriptors     KIDNEY FAILURE, ACUTE
CONTRAST MEDIA
EXTRAVASATION OF DIAGNOSTIC AND THERAPEUTIC MATERIALS
CREATININE
GLOMERULAR FILTRATION RATE
RISK FACTORS
KIDNEY DISEASES
DIABETES MELLITUS