Author/Editor		Reberšek Gorišek, Jelka; Saletinger, Rajko; Ferk, Jože; Flis, Vojko; Gadžijev, Eldar
Title		Priporočila za antibiotično zaščito pri kirurških posegih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor
Translated title		Recommendations for antimicrobial prophylaxis in surgery at University clinical centre Maribor
Type		članek
Source		Med Mes
Vol. and No.		Letnik 3, št. 9
Publication year		2007
Volume		str. 261-70
Language		slo
Abstract		Surgical site infections present one of the major health problems worldwide. Their rates have dramatically declined with introduction of antimicrobial prophylaxis. Antimicrobial prophylaxis is not needed in all surgical procedures. It is recommended in procedures involving the implantation of prosthetic materials. The assessment of risk factors before surgical procedures is necessary in clean and clean-contaminated procedures. The use ofantimicrobials for dirty and contaminated procedures is not classified as prophylaxis but as treatment for prosumed infection. Antimicrobial prophylaxis must be active against the pathogens most likely to contaminate the wound, it must have minimal or no toxicity and low costs. In most instances one dose of antibiotic suffices, so postoperative antimicrobial administration is not necessary for most procedures. Longer duration of prophylaxis does not provide better efficacy, it increases resistance rates, raises the possibility of side effects and raises the costs. Implementation of antimicrobial prophylaxis should be monitored with computerized protocols at national level. Appropriate use of antimicrobial prophylaxis is connected with much lower costs than treatment of surgical site infections.
Summary		Osnovni cilj antibiotične zaščite je znižanje števila kirurških okužb. Po svetu predstavljajo kirurške okužbe velik problem. Z uvedbo zaščite se je njihovo število bistveno znižalo in tudi stroški zdravljenja. Pri vseh kirurških posegih antibiotična zaščita ni potrebna. Priporoča se pri vseh posegih z vsadki. Pri čistih in čistih kontaminiranih ranah je potrebna pred operativnim posegom natančna presoja nevarnostnih dejavnikov bolnika in okolja za odločitev o antibiotični zaščiti. Pri kontaminiranih in umazanih ranah ni dovolj samo antibiotična zaščita. Potrebno je tudi zdravljenje. Antibiotična zaščita mora biti zelo učinkovita za najpogostejše povzročitelje kirurških okužb, minimalno toksična in kar se da poceni. Za večino posegov zadošča en odmerek, Praviloma naj se antibiotična zaščita zaključi po 24 urah. Dalj časa trajanja ne zagotavlja večje učinkovitosti, povzroča pojav odpornih bakterij in večje stroške zdravljenja. Izvajanje antibiotične zaščite je možno učinkovito spremljati z računalniško vodenimi protokoli. Koristno bi bilo spremljanje na nacionalnem nivoju. Učinkovita antibiotična zaščita predstavlja bistveno manjši strošek kot zdravljenje kirurških okužb.
Descriptors		ANTIBIOTIC PROPHYLAXIS SURGICAL WOUND INFECTION SURGERY PRACTICE GUIDELINES