Author/Editor     Selič, Polona; Kersnik, Janko; Pesjak, Katja; Kopčavar Guček, Nena
Title     Pilotna študija o nasilju v družini I: razlike med poročili bolnikov in opažanjem njihovih zdravnikov
Translated title     Pilot study on family violence I edifferences between patients reports and family physicians' observations
Type     članek
Source     Zdrav Vars
Vol. and No.     Letnik 47, št. 2
Publication year     2008
Volume     str. 72-80
Language     slo
Abstract     Background: Domestic violence has considerable impact on the health status of patients. The purpose of this survey was to explore the willingness of the patients to convey their experience of abuse in the family, and to compare patient reports and doctors' observations on domestic violence. Methods: A cross-sectional study on family violence included 27 Slovenian family practitioners, who screened each fifth consecutive patient (totally 1,103 patients) over a period of 14 days. The study investigated the frequency of violence episodes (as reported by the patients to a trustworthy person, i.e. their family physician), the readiness of the victims to seek help, the sensitivity of the physicians to this issue, and their qualifications/aptitudefor immediate help/intervention. Results: Exposure to both physical and psychological violence was reported by 141 (12.78 %) patients, physical violence alone by 65 (5.89 %), psychological violence aloneby 120 (10.88 %), whereas 777 (70.44 %) patients denied exposure to any kind of family violence. Conclusions: The exposure of a victim to psychological and/or physical violence in the family is very likely to be recognized by the family physician. However, such patients very rarely seek help from their family doctor. Physicians identified 164 and failed to identify 162 of the 326 self-reported victims of domestic violence. The results show that physicians need additional knowledge and guidelines in the field.
Summary     Izvleček Izhodišče: Družinsko nasilje vpliva na zdravje bolnikov. Z raziskavosmo želeli posneti stanje pripravljenosti bolnikov za razkrivanje morebitnih izkušenj telesnega in/ali psihičnega nasilja v družini in preveritirazlike o poročanjih bolnikov in opažanjih zdravnikov o nasilju v družini. Metode: V presečni raziskavi je sodelovalo 27 zdravnikov družinske medicine v Sloveniji, ki so 14 dni presejali vsakega petega bolnika. Zajeli smo 1103 bolnike. Identificirali smo pogostost nasilja, povzročitelje nasilja,pripravljenost oseb z izkušnjo nasilja za iskanje pomoči, občutljivostzdravnikov za to problematiko in opremljenost zdravnikov za nudenje pomoči. Rezultati: 141 (12,78 %) bolnikov je bilo izpostavljenih telesnemu in duševnemu nasilju, 65 (5,89 %) samo telesnemu in 120 (10,88 %) samo duševnemu nasilju, 777 (70,44 %) jih o izkušnji nasilja v družini ni poročalo. Sklepi: Če je bolnik žrtev telesnega in duševnega nasilja, je verjetno, da jo kot osebo z izkušnjo nasilja prepozna tudi zdravnik družinske medicine, vendar bolniki, izpostavljeni nasilju v družini, v večini primerov ne iščejo pomoči pri zdravniku. Po lastni oceni je bilo 326 oseb izpostavljenih nasilju. Zdravniki so jih prepoznali 164, ostalih 162 pa ne. Izrezultatov je razvidno, da zdravniki potrebujejo dodatna znanja in usmeritves tega področja.