Author/Editor     Škrila, Darja
Title     Obremenitve družin z ostarelimi
Type     članek
Source     In: Rakovec-Felser Z, Farasin D, editors. Zbornik predavanj Simpozij Psihosocialni vidiki zdravja in bolezni; 2008 jun 06; Maribor. Maribor: Medicinska fakulteta, Katedra za zdravstveno in klinično psihologijo,
Publication year     2008
Volume     str. 52-63
Language     slo
Abstract     Due to the increase in life expectancy, there are more and more people living to the old age, when there is higher risk of chronic illness (including dementia) and the resultant disablement, because of which they need constant care. Most elderly are cared for by their family members, most often a spouse, mostly a wife, or their children, mostly a daughter. Constant care means stress and burden for caregivers. They more often experience depression, anxiety and other negative emotions and worse physical health. Social and financial consequences are also possible. Due to higher incidence of illness, elderly could be hospitalized, which adds to the stress, caregivers experience. The stress does not cease even after institutionalization or death of the care recipient. Caregiving stressors can be connected directiy to the person's illness and resultant disabilities, but they can also proliferate into other areas of caregiver's life. Adaptation to stressors and outcomes is dependent upon the caregivers' appraisal of stressors, their ability to cope with them and social support. Clinical interventions are needed to help families cope in the difficult caregiving situation.
Summary     Zaradi podaljšanja življenjske dobe vedno več ljudi dočaka pozno starost, ko obstajja večje tveganje za razvoj kroničnih bolezni (posebno mesto med njimi zavzemajo demence) in posledično prizadetost, zaradi katere potrebujejo redno oskrbo. Za večino starejših ljudi skrbijo njihovi družinski člani, najpogosteje zakonec, ki je v večini primerov žena, ali otroci, večinoma hčere. Zagotavljanje nepretrgane oskrbe pomeni za skrbnike stres in obremenitev, tako se pri njih najpogosteje pojavljajo depresivnost, anksioznost in druga negativna čustva, slabšo telesno zdravje, posledice pa so možne tudi na socialnem in na finančnem področju. Zaradi pogostejših bolezni so lahko ostareli tudi hospitralizirani, kar predstavlja za skrbnike dodaten stres, stres pa ne pojenja niti z namestitvijo ostarele osebe v dom ali z njeno smrtjo. Stresorji, povezani s skrbjo za ostarelo osebo, so lahko vezani neposredno na njeno bolezen in posledične prizadetosti, lahko pa se razširijo tudi na druga področja skrbnikovega življenja. Prilagoditev skrbnikov na stresorje in izidi so odvisni od njihove ocene stresorjev, sposobnost soočanja z njimi ter od socialne podpore. Zalo pomembne so klinične intervencije, s katerimi pomagamo družinam, ki skrbijo za svoje ostarele člane, v njihovi težavni situaciji.
Descriptors     AGED
MENTAL DISORDERS
DEMENTIA
ANXIETY
DEPRESSION
CAREGIVERS
FAMILY