| Summary | | Izhodišča: Bolezni srca in žilja so eden glavnih vzrokov umrljivosti v Sloveniji in Evropski uniji, in sicer ne samo pri starejši, ampak tudi srednji populaciji. Mednje sodi akutni koronarni sindrom, ki v večini primerov nastane zaradi nestabilne aterosklerotične lehe in posledične tromboze. Bolnika z akutnim koronarnim sindromom je treba čim hitreje prepeljati do najbližje zdravstvene ustanove s katetrskim laboratorijem, kjer običajno opravijo koronarografijo in primarno perkutano koronarno intervencijo. Namen prispevka je predstaviti celostno zdravstveno obravnavo bolnikov z akutnim koronarnim sindromom ter na osnovi analize tuje in domače strokovne literature ter izkušenj iz prakse ugotoviti, na katerih področjih so opazne pomembne razlike. Metode: V prispevku je bila uporabljena opisno raziskovalna metoda s pregledom literature. Opravljena je bila analiza strokovnih člankov iz različnih zbornikov in učbenikov ter spletnih virov s področja zdravstvene obravnave bolnika z akutnim koronarnim sindromom v slovenskem in tujem prostoru. Spletno iskanje je bilo opravljeno v sistemu COBISS.SI in podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL in ERIC. Diskusija in zaključki: Analiza domače in tuje strokovne literature ter zdravstvena obravnava bolnikov ob koronarografiji in primarni perkutani koronarni intervenciji v praksi je pokazala, da med posameznimi prikazi zdravstvene obravnave bolnikov ni pomembnih razlik. Razlike so le pri navedbi časa mirovanja po posegu, ki je odvisen od vrste antikoagulacijske terapije, ki jo bolnik prejme med samim posegom, velikosti žilnega vodila ter odločitve izvajalca za umetno zakrpanje femoralne arterije s posebnimi pripomočki.
|