Author/Editor     Brovč, Majda; Ahčin, Janja; Šlajpah, Marija; Rotar-Pavlič, Danica
Title     Ekonomski imigranti v Sloveniji in njihova stališča o boleznih - kvalitativna raziskava
Translated title     Economic immigrants in Slovenia and their attitudes towards ill health - a qualitative study
Type     članek
Source     Zdrav Vars
Vol. and No.     Letnik 48, št. 1
Publication year     2009
Volume     str. 26-32
Language     slo
Abstract     Backgrounds: Visa workers from former Yugoslavia employed in Slovenia are provided lower quality of medical care, and have suboptimal health outcomes. Understanding these patients may lead to better treatment, and this study was undertaken to analyse their beliefs, attitudes, motives, and their concerns about health and disease, and to identify factors that affect physician-patient interaction. The results apply to the group studied and havenot been generalized to the whole population of visa workers. Methods: Independent researchers analysed interviews using qualitative methodology. Interview questions were derived from the ETHNIC questionnaire. Results and conclusions: The participating workers feel that their health problems are mostly due to hard work, bad working and dwelling conditions, inadequate nutrition, and their strong negative feelings. They seek medical attention because they are afraid of disability or worried about their family in the native country who depend on their financial support. Families and co-workers can take part in making decisions on medical treatment. The media have negative influence on workers' attitude towards health and disease. Caring forhealth is directly connected with nutrition, smoking and drinking alcohol. Injuries, skin inflammation and pain are mostly self-treated. Workers get medicines in different ways. They mostly reject going to the healers, yet somehave a high opinion of them. They respect their doctor and are willing to follow his/her advice. Medical treatment can be obstructed by financial and residential problems, hard work and inadequate crosscultural communication. Inthe process of medical treatment workers are helped by their co-workers. Therelationship with the employer has a negative impact on medical treatment.
Summary     Izhodišče: V ambulanti družinske medicine pogosto opažam, da je izid zdravljenja delavcev z začasnim delovnim dovoljenjem s področij bivše Jugoslavije slabši od pričakovanega. Za boljši izid zdravljenja je bistveno poznavanje njihovih stališč o boleznih. Namen raziskave: Spoznati stališče tehdelavcev do vzrokov zdravstvenih težav, motive za obisk pri zdravniku, ugotoviti, kako skrbijo za lastno zdravje, in spoznati vplive na proces zdravljenja. Namen raziskave ni posploševanje rezultatov na celotno populacijodelavcev z začasnim delovnim dovoljenjem s področij bivše Jugoslavije, ker se rezultati nanašajo izključno na preiskovano skupino. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija z analizo intervjujev povprašalniku ETHNIC. Podatke so analizirali trije neodvisni raziskovalci z vsebinsko analizo besedila po deduktivno- induktivni metodi. Rezultati in zaključki: Delavci vidijo vzroke za zdravstvene težave v napornem delu, slabihdelovnih pogojih in prehrani ter slabih stanovanjskih razmerah, a tudi vmočnih negativnih čustvih. K zdravniku pridejo z bojaznijo pred invalidnostjo in skrbjo glede finančnega vzdrževanja družine v izvornem okolju.Družina in sodelavci lahko igrajo dejavno vlogo v procesu soodločanja ozdravljenju. Mediji na stališča o zdravju in bolezni vplivajo negativno. Skrbza zdravje povezujejo predvsem z načinom prehranjevanja, kajenjem in pitjem alkohola. Samozdravljenje je prisotno ob poškodbah, kožnih vnetjih in bolečinah. Do zdravil pridejo na različne načine. Večina zavrača iskanje pomoči pri zdravilcih, nekateri pa imajo o tem pozitivno mnenje. Delavci zdravnika spoštujejo, v odnosu z njim pa lahko zavzamejo pasivno vlogo. Ovire med procesom zdravljenja nastajajo zaradi finančnih in bivanjskih težav, napornega dela in neustreznega medkulturnega sporazumevanja. Med zdravljenjem jim pomagajo sodelavci. Odnos z delodajalcem je v procesu zdravljenja moteči dejavnik.