| Abstract | | Aim: The Zasavje region has long been considered to have the highest prevalence of smoking in Slovenia. The aim of this study was to determine smoking habits among the general population of Zasavje compared to the Ljubljana region and Slovenia as a whole. Methods: The data were acquired by the national survey on health behaviour of 15,379 adults aged 25-64.The survey was conducted in 2001. The overall response rate to mailed questionnaires was 64%, with 9,043 questionnaires being eligible for analysis.Smoking habits and exposure to tobacco smoke were analysed using the univariate and multivariate statistical methods. Results: The proportion of current smokers in Zasavje (29.0%) was not statistically different from that for the rest of the Ljubljana health region (24.1%; p=0.235), or the rest of Slovenia (23.6%; p=0.089). The univariate method showed statistically significant differences in exposure to passive smoking between the Zasavje region (37.1%) and the rest of the Ljubljana health region (29.6%; p=0.022), and between the Zasavje region and the rest of Slovenia (30.3%; p=0.033). The differences between data standardized for educational level and residence community, however, were not statistically significant (pZasavje region vs Ljubljana health region=0.329, and pZasavje region vs Slovenia=0.273, respectively). Conclusions: The study provided important information for planning health promotion activities directed towards the reduction of passives moking in the Zasavje region.
|
| Summary | | Namen: Že dolga leta nepreverjeno velja, da je kajenje med prebivalci Zasavja zelo razširjeno, morda celo najbolj med vsemi območji Slovenije. V raziskavi smo želeli prikazati kadilske navade odraslih prebivalcev Zasavja v primerjaviz ostalim zdravstvenim območjem Ljubljana oziroma ostalo Slovenijo.Metode: Podatke smo pridobili iz nacionalne raziskave "Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije 2001", v katero je bilo vključenih 15.379 odraslih, starih 25 ? 64 let. Za analizo je bilo primernih 9.043 vprašalnikov. Kadilske navade in izpostavljenosti tobačnemu dimu smo analizirali z univariatnimi in multivariatnimi statističnimi metodami. Rezultati: Odstotek trenutnih kadilcev se pri anketirancih iz Zasavja (29,0 %) ni statistično značilno razlikoval od kadilskega vedenja anketirancev ostalega zdravstvenega območja Ljubljana (24,1%; p=0,235) oziroma Slovenije (23,6 %; p=0,089). Statistično značilne razlike so bile pri kajenju v bivalnih prostorih tako med Zasavjem (37,1 %) in ostalim zdravstvenim območjem Ljubljana (29,6 %; p=0,022), kot tudi med Zasavjem in ostalo Slovenijo (30,3 %; p=0,033), vendar pa ta razlika po standardizaciji na izobrazbo in strukturo bivalnih skupnosti ni bila več statistično značilna (pZasavje vs zdravstveno območje Ljubljana=0,329 oziroma pZasavje vs Slovenija=0,273). Zaključki: Razlika v izobrazbeni strukturi med Zasavjem, ostalim zdravstvenim območjem Ljubljana oziroma ostalo Slovenijo je morda lahko osnova za slabše poznavanje škodljivosti pasivnega kajenja in razlike v stališčih in vedenju v povezavi s pasivnim kajenjem med prebivalci Zasavja. Ta informacija je pomembna za načrtovanje dejavnosti na področju krepitve zdravja na tem območju na področju zmanjševanja bremena pasivnega kajenja.
|