Author/Editor		Lah, Katja; Križmarić, Miljenko; Grmec, Štefek
Title		Hipertonične-hiperonkotske tekočine v zdravljenju izvenbolnišničnega srčnega zastoja
Translated title		Hypertonic-hyperoncotic solutions in the treatment of out-of-hospital cardial arrest
Type		članek
Source		In: Grmec Š, Kupnik D. Akutna stanja: znamenja, simptomi, sindromi, diferencialna diagnoza in ukrepanje. Zbornik predavanj in algoritmov ukrepanja 4. strokovni seminar z mednarodno udeležbo; 2009 okt 15-17; Maribor. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca - OE NMP, Center za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze,
Publication year		2009
Volume		str. 212-4
Language		slo
Abstract		Background. In clinical experimental studies it has been shown that hypertonic-hyperoncotic solution (HHS) reduced the myocardial and cerebral damage and increases the resuscitation success rate. The aim of our study was to investigate the safety of HHS and the short term survival rate in cardiopulmonary resuscitation. Methods. Two treatment groups of resuscitated patients in cardiac arrest were compared: in the historic group (data collected in years 2005 and 2006) 126 patients received 40 units of vasopressin, followed by epinephrine 1 mg every 3 minutes until cessation of CPR, and 0,9 % NaCl. In the HHS group (2007/2008) 88 patients first received HHS and vasopressin 40 units IV, followed by epinephrine 1 mg every 3 minutes until cessation of CPR. Resuscitation and postresuscitation treatment was provided according to the recommendations of the 2005 European Resuscitation Council guidelines for resuscitation. HHS was 50 ml solution of 7,2 % NaCl and 200 ml hydroxyl-ethyl starch. Results. The average mean arterial pressure (MAP), end-tidal partial pressure of carbon dioxide (petCO2) at 5 minutes of CPR, petCO2 at 10 minutes of CPR, final petCO2 at admission were all higher in the HHS group. There were no difference between the groups in ROSC and hospital discharge. In the HHS group we observed higher plasma sodium concentrations and lower concentrations of troponin I after admission to a hospital. Conclusion. The results of our study suggest that administration of HHS after OHCA is safe and might lead to hemodynamically more effective CPR (higher petCO2 and MAP).
Summary		Uporaba hipertonično-hiperonkotskih tekočin (HHT) ima znane pozitivne učinke pri uporabi v šokovnih stanjih. Prav tako so različne raziskave pokazale, da ima ugoden učinek na izhod oživljanja. Namen raziskave je bil ugotoviti varnost dajanja HHT in kratkoročno preživetje po dajanju HHT pri oživljanju. Metode. Primerjali smo skupino 88 bolnikov (podatki iz leta 2007 in 2008), ki so med oživljanjem prejeli HHT in 40 enot vazopresina, ter v nadaljevanju 1 mgadrenalina na 3 minute po konca oživljanja, in skupino 126 bolnikov, ki HHT med oživljanjem niso prejeli, so pa prejeli 40 enot vazopresina na začetku oživljanja in nato na vsake 3 minute še 1 mg adrenalina. Dodatno so bolniki iz slednje skupine prejeli infuzijo 0,9 % NaCl. Oživljanje in postopki po oživljanju so bili izpeljani v skladu s trenutnimi smernicami Evropskega sveta za oživljanje. Kot HHT smo uporabili hyper-haes (50 ml 7,2 % NaCl in 200 ml hidroksi-etilni škrob). Rezultati. Povprečne vrednosti srednjega arterijskega tlaka, delnega tlaka ogljikovega dioksida v izdihanem zraku (petCO2) po petih minutah, petCO2 po desetih minutah in petCO2 ob predaji bolnika v bolnišnici so bile vse značilno višje v skupini HHT. Med skupinama ni bilo statistične razlike v povrnitvi spontanega krvnega obtoka (ROSC) in v številu odpuščenih iz bolnišnice. Smo pa v HHT skupini zaznali višje vrednosti koncentracije natrija v krvi in nižje vrednosti troponina I po sprejetju v bolnišnico. Zaključek. Uporaba HHT pri srčnem zastoju izven bolnišnice je varna in lahko vodi v hemodinamsko učinkovitejše oživljanje (višji petCO2 in srednji arterijski tlak).
Descriptors		HEART ARREST CARDIOPULMONARY RESUSCITATION