Author/Editor		Sinkovič, Andreja
Title		Akutno srčno popuščanje pri bolnikih z akutnim srčnim infarktom - diagnoza, prognoza in zdravljenje
Translated title		Acute heart failure in patients with acute myocardial infarction - diagnosis, prognosis and treatment
Type		članek
Source		Slov Kardiol
Vol. and No.		Letnik 6, št. 1
Publication year		2009
Volume		str. 20-25
Language		slo
Abstract		Background. Acute heart failure, that represents rapid onset of signs and symptoms of heart failure and the need for immediate treatment, is most often the consequence of acute myocardial infarction (MI) in particular with ST-segment elevation in ECG. Acute heart failure is present in approximatelly 30 % acute MI patients on admission and even more later during in-hospital treatment. The consequence is increased mortality, in particular in severe cases of heart failure such as pulmonary edema and cardiogenic shock. Treatment depends on severity of clinical presentation and consists of oxygen,diuretic and nitroglycerin administration in Killip class II, the addition of dopamine and dobutamine in Killip class III (pulmonary edema) and in Killip class IV (cardiogenic shock) haemodynamic monitoring with measurements of cardiac index (CI) is needed with administration of inotropes,vasopressors, intraaortic baloon pump, noninvasive and mechanical ventilation. In addition, in patients with acute evolving MI the key procedureis coronary revascularisation by percutaneous coronary intervention or surgery, as well as surgical treatment of mechanical complications. Conclusions. In acute heart failure different medications and procedures are needed. However, acute heart failure complicating acute MI can be most effectively prevented by early coronary intervention.
Summary		Izhodišča. Akutno srčno popuščanje, ki pomeni hiter nastanek simptomov in znakov srčnega popuščanja, kjer je potrebno takojšnje zdravljenje, je najpogosteje posledica akutnega razvijajočega se srčnega infarkta, posebno z dvigom veznice ST. Akutno srčno popuščanje prizadene 30 % bolnikov z akutnim srčnim infarktom ob sprejemu v bolnišnico, še več pa kasneje med bolnišničnim zdravljenjem. Posledica je povečana umrljivost, posebno pri najtežjih oblikah srčnega popuščanja, kot sta pljučni edem in kardiogeni šok. Zdravljenje zavisi od teže klinične slike, ki jo opredelimo po Killipu. V razredu 11 po Killipu zdravljenje obsega dajanje kisika, diuretika in nitroglicerina, v razredu 11 po Killipu (pljučnem edemu) uvedemo inotropno podporo z dopaminom in dobutaminom, v razredu IV (kardiogenem šoku) pa je potreben hemodinamski nadzor z merjenjem srčnega indeksa in zdravljenje z inotropi, vazopresorji, intraaortno balonsko črpalko, neinvazivno in celo mehanično predihavanje. Ob zgoraj omenjenem zdravljenju je pri bolnikih z akutnim razvijajočim se srčnim infarktom ključnega pomena koronarna revaskularizacija s perkutanim ali kirurškim posegom, pa tudi operativno zdravljenje mehaničnih zapletov. Zaključki. Ob že razvitem akutnem srčnem popuščanju so potrebna številna zdravila in ukrepi, vendar akutno srčno popuščanje ob razvijajočem se akutnem srčnem infarktu najučinkoviteje preprečimo z zgodnjim koronarnim posegom.
Descriptors		PROGNOSIS MYOCARDIAL INFARCTION