Author/Editor		Saletinger, Rajko; Žegura, Branka
Title		Antibiotična zaščita pri invazivnih posegih sečil in rodil
Translated title		Antimicrobial prophylaxis in obstetrical, gynaecological and urological surgery
Type		članek
Source		In: Reberšek Gorišek J, Kotnik-Kevorkijan B, editors. Okužbe urogenitalnega trakta: zbornik vabljenih predavanj in praktikum. Maribor: Univerzitetni klinični center,
Publication year		2011
Volume		str. 207-19
Language		slo
Abstract		Surgical site infections are the second most common cause of nosocomial infections. Many factors contribute to surgical site infections development and many measures are needed to reduce their appearance. One of the most effective measures for reducing surgical site infections is antimicrobial prophylaxis. Prophylactic antimicrobials are not indicated for all surgical procedures but only for procedures with high rate of infections and for procedures in which postoperative infections may have severe consequences. The goal of antimicrobial prophylaxis is to achieve serum and tissue drug levels that exceed, for the duration of the operation, the MICs for organisms likely to be encountered during operation. The agents chosen for antimicrobial prophylaxis should have activity against the organisms most commonly encountered in surgery, minimal toxicity, appropriate pharmacokinetic profile, as narrow spectrum as possible, minimal development of resistance and low cost. They should not be widely used in treatment. The optimal timing for antimicrobial prophylaxis is necessary for optimal efficacy. In vast majority of patients antimicrobial prophylaxis should be applied one hour before procedure. The optimal duration of antimicrobial prophylaxis is not known, but for majority of procedures single dose is preferred. In rare instances the postoperative antimicrobial administration is needed, but no longer than 24 hours. Longer duration of antimicrobial prophylaxis does not provide better efficacy, increases the resistance of microorganisms and raises the costs. Authors of this article present the basic principles of antimicrobial prophylaxis, focusing on prophylaxis in urology, gynaecology and obstetrics.
Summary		Okužbe kirurških ran so druge najpogostejše bolnišnične okužbe. K njihovemu nastanku prispevajo številni dejavniki, zato je za zmanjševanje pojavnosti okužb kirurških ran potrebno izvajanje številnih ukrepov. Eden izmed najpomembnejših ukrepov je perioperativna antibiotična zaščita. Perioperativna antibiotična zaščita ni potrebna pri vseh kirurških posegih ampak samo pri tistih s povečanim tveganjem za nastanek okužb. Antibiotično zaščito svetujejo tudi pri kirurških posegih pri katerih je tveganje za nastanek okužbe majhno bi pa bile njene posledice zelo hude (npr. okužbe ortopedskih vsadkov). Namen antibiotične zaščite je doseči med operativnim posegom takšno koncentracijo antibiotika v serumu in tkivih, ki bo višja od minimalne inhibitorne koncentracije za najpogostejše povzročitelje okužb kirurške rane. Antibiotiki, ki jih uporabljamo pri perioperativni zaščiti morajo biti učinkoviti proti najpogostejšim povzročiteljem okužb v operacijskem področju, imeti morajo ustrezno farmakokinetiko, ozek spekter delovanja, najmanjši možni vpliv na razvoj odpornosti, biti morajo varni in poceni ter se ne smejo široko uporabljati pri zdravljenju. Izrednega pomena je tudi optimalni čas aplikacije antibiotične zaščite, ki naj bi jo bolniki v večini primerov prejeli eno uro pred operativnim posegom. Trajanje antibiotične zaščite še ni povsem dorečeno. Za večino kirurških posegov se priporoča en odmerek antibiotika. Daljše izvajanje antibiotične zaščite ne zmanjšuje pojavnosti okužb kirurških ran, poveča pa porast odpornih bakterij in poveča stroške zdravljenja. Avtorja v članku predstavljata osnovna načela antibiotične zaščite pri kirurških posegih s poudarkom na antibiotični zaščiti pri kirurških posegih v urologiji ter ginekologiji in porodništvu.
Descriptors		ANTIBIOTIC PROPHYLAXIS