Author/Editor		Tomažič, Tomaž; Bajec, Tomaž; Merc, Matjaž
Title		Razvojna displazija otroškega kolka
Type		članek
Source		In: Tomažič T, editor. Slovenske smernice in novi protokol ultrazvočnih pregledov otroškega kolka: zbornik izbranih predavanj s prilogo strokovnega srečanja in učne delavnice V. ultrazvočni tečaj otroškega kolka; 2011 apr 8; Maribor. Maribor: Univerzitetni klinični center, Oddelek za ortopedijo,
Publication year		2011
Volume		str. 19-27
Language		slo
Summary		Razvojna displazija kolka (RDK, ang. DDH - Developmental Dislocation of the Hip) je najpogostejša razvojna nepravilnost lokomotornega aparata. Obsega 1-4 % vseh lokomotornih nepravilnosti novorojenčka. Dejavniki, ki vplivajo na RDK, so medenična vstava, prvorojenost, družinska anamneza z ohlapnostjo vezivnega tkiva, oligohidroamnion, spol in rasa. Za zgodnje odkrivanje RDK je ob anamnezi pomemben predvsem natančen klinični pregled. Najpogosteje se uporabljata Ortolanijev (repozicijski) in Barlowov (dislokacijski) test. Izpah kolka nakazujejo tudi Galeazzijev znak (različna višina kolen), asimetrija kožnih gub in nezmožnost abdukcije kolka čez 60 stopinj. V poznejšem obdobju pa se pojavita šepanje in pozitivni Trendelenburgov znak. Poseben pomen pri odkrivanju RDK predstavlja UZ diagnostika. S preiskavo lahko ocenimo obliko in razvoj kolčne ponvice ter položaj hrustančne kolčne glavice takoj po rojstvu, kar nam omogoča zgodnjo oceno in hitro zdravljenje morebitne patologije. UZ diagnostiko je leta 1980 v svetu uvedel R. Graf, od leta 1988 pa se je tudi v mariborski regiji začela uporabljati kot presejalna metoda vseh novorojenčkov, s čimer se je potreba po operativni terapiji RDK zmanjšala za 90 %. Svoje mesto v diagnostiki ima tudi radiogram (RTG), ki se praviloma uporabljajo šele v 4.-6. mesecu starosti otroka in je namenjen predvsem pozni patologiji ter spremljanju kirurške terapije. Osnovni cilj zdravljenja RDK je vzpostavitev čim prejšnjih fizioloških anatomskih odnosov v kolku in preprečitev poznih posledic decentracije. To dosežemo z zgodnjim pozicioniranjem kolka v fiziološki abdukciji in fleksiji z ustreznimi opornicami, pri težji patologiji pa s pomočjo nadglavnega vleka ali repozicije kolčne glavice v narkozi. Temu sledi zadržanje (retenca) in dozorevanje kolka v reponiranem položaju. Le v redkih primerih je potrebna operativna terapija s posegi na ponvici ali vratu stegnenice. (Izvl. skrajšan na 2000 zn.)
Descriptors		ULTRASONOGRAPHY HIP DISLOCATION CHILD