| Summary | | NekrotizirajoŽŽi enterokolitis je ishemiŽŽna in vnetna nekroza ŽŽrevesa, ki prizadene predvsem nedonošenŽŽke. Je pomemben vzrok obolevnosti in umrljivostivŽŽenotah intenzivne terapije novorojenŽŽkov. VŽŽpatogenezo nekrotizirajoŽŽega enterokolitisa so vpleteni številni dejavniki, kot so genetska dovzetnost, nezrelost prebavil, ishemija, okužba, enteralno hranjenjein translokacija bakterij. Diagnozo postavimo na podlagi kliniŽŽne slike, laboratorijskih preiskav in rentgenskega posnetka trebuha. ŽŽtevilne novorojenŽŽke zŽŽnekrotizirajoŽŽim enterokolitisom lahko uspešno zdravimo konzervativno. Ob perforaciji ŽŽrevesa je potrebno kirurško zdravljenje. Smrtnost zaradi nekrotizirajoŽŽega enterokolitisa je 20ŽŽŽ30 %. Mnogi preživeli imajo dolgotrajne posledice, ki vkljuŽŽujejo sindrom kratkega ŽŽrevesa in razvojni zaostanek. Dojenje oz. hranjenje zŽŽizbrizganim materinimmlekom in zgodnje uvajanje trofiŽŽnega enteralnega hranjenja pri nedonošenŽŽkih sŽŽprevidnim poveŽŽevanjem obrokov dokazano zmanjšujejo pojavljanje nekrotizirajoŽŽega enterokolitisa. ProfilaktiŽŽno dajanje probiotikov je uŽŽinkovito, vendar varnost ni bila dokazana. Prispevek opisujetri novorojenŽŽke, ki so imeli nekrotizirajoŽŽi enterokolitis. Na osnovi primerov so prikazani heterogenost dejavnikov tveganja in kliniŽŽne slike ter stopenjski pristop kŽzdravljenju nekrotizirajoŽŽega enterokolitisa.
|