| Summary | | Uvod. S testom po Papanicolaou v brisih materničnega vratu uspešno odkrivamo patološke spremembe na ploščatih in žleznih celicah. Metode. Analizirali smo 326.000 brisov materničnega vratu, ki so bili pregledani v citopatološkem laboratoriju Oddelka za patologijo in citologijo Splošne bolnišnice Celje v obdobju od 1. 1. 2003 do 31. 12. 2011. Ugotavljali smo delež atipičnih žleznih celic (AŽC) različnih kategorij med vsemi pregledanimi brisi. Citološke diagnoze smo primerjali s histološkimi in ugotavljali delež klinično pomembnih diagnoz, med katere smo šteli CIN 2, CIN 3, ploščatocelični karcinom, adenokarcinom in situ in adenokarcinom in delež klinično manj pomembnih histoloških diagnoz, med katere smo šteli cervicitis, polip, metaplazijo in CIN 1. Rezultati. Patološke spremembe na žleznih celicah so bile prisotne v 966 brisih, kar znaša 0,3 %. Ugotovili smo, da se je delež AŽC vseh stopenj med brisi iz leta v leto zmanjševal ter se v letu 2007 ustalil na 0,1 %. Delež brisov z oceno AŽC, ki imajo tudi histološko kontrolo, znaša 28,4 % v popvprečju na leto. Delež brisov z oceno HAŽC/AIS in AC, ki imajo histološko kontrolo, znaša 80,2 % v posameznih letih. Pri bolnicah s citološko diagnozo AŽC je bilo klinično pomembnih histoloških diagnoz 41,5 %, pri bolnicah s citološko oceno HAŽC/AIS in AC pa 78,6 %. Zaključek. S pregledi brisov materničnega vratu je mogoče pravočasno odkriti predrakave spremembe, vendar je v manjši meri zanesljiv pri ocenjevanju sprememb na žleznem epiteliju. AŽC so redka sprememba v BMV, ki je zaradi visokega deleža klinično pomembnih diagnoz terapevtsko in prognostično pomembna.
|