Author/Editor		Kešpert, Branko; Križmarić, Miljenko
Title		Oživljanje podprto s telefonskimi navodili dispečerja - temeljni člen v verigi preživetja
Translated title		Resuscitation supported by a telephone dispatcher's instructions - a fundamental link in the chain of survival
Type		članek
Source		In: Zbornik predavanj Maribor : Fakulteta za zdravstvene vede
Publication year		2014
Volume		str. 141-146
Language		slv
Abstract		Izhodišča Dispečerska služba v zdravstvu je pomemben sestavni del verige preživetja in ima pomembno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju nenadnega zastoja srca na terenu. Z zgodnjo identifikacijo problema pri bolniku lahko dispečer zagotavlja kratke dostopne čase ekip nujne medicinske pomoči, očividcem poda navodila za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja in s tem prispeva k večjemu preživetju bolnikov. Metode Opravili smo retrospektivno raziskavo pri izbrani skupini 98 bolnikov z nenadnim zastojem srca pred očividci v PHE Celje v obdobju treh let. Pri izbranih bolnikih smo analizirali podatke iz zapisnikov o nujni intervenciji in tonske zapise pripadajočih nujnih telefonskih klicev ter ugotavljali značilnost njihovega vpliva na preživetje bolnikov do prihoda v bolnišnico. Rezultati V izbrani skupini 98 bolnikov z nenadnim zastojem srca v PHE Celje je bilo 63 % moških. Moški so bili v povprečju mlajši (65 % 13 let) kot ženske (72 % 12 let). Dispečerji so dosegali pričakovani odzivni čas v 86,7 %, povprečni reakcijski čas je znašal 84 % 76 sekund. Od skupaj 41 bolnikov z agonalnim dihanjem so navodila za oživljanje podali v 26,8 % primerih. Očividci so na podlagi podanih navodil pristopili k oživljanju v 53,3 %, medtem ko so brez navodil pristopili le še v 20,7 %. Če so očividci oživljali, je delež povrnitve spontane cirkulacije pri bolnikih znašal 48,6 %, brez oživljanja pa le 28,6 %. Diskusija in zaključki Dispečerji ob nenadnem zastoju srca niso dosegali pričakovanih odzivnih in reakcijskih časov. Povprečni reakcijski čas med skupinama preživelih in umrlih na terenu se ni značilno razlikoval. Ob prisotnem agonalnem dihanju se značilno niso odločali za podajanje navodil za oživljanje. Očividci so na podlagi podanih navodil za oživljanje pogosteje pristopili k oživljanju. Na preživetje bolnikov do prihoda v bolnišnico so značilno vplivali kratki odzivni časi dispečerja, kratki dostopni časi ekip PHE, dogodki v mestu, začetni srčni ritem VT/VF in oživljanje očividcev na podlagi podanih navodil.Introduction The dispatch service in health care is an important component part of the chain of survival and has an important role in early recognition of sudden cardiac arrest (SCA) in the field. With early identification of the patient%s problem the dispatcher can ensure fast access times of the Ambulance and provide eyewitnesses with the basic life support (BLS) instructions and thus contribute to an increased survival rate. Methods We made a retrospective research in a group of 98 patients with SCA in front of eyewitnesses in the prehospital unit Celje over three years. In selected patients we analyzed the data from records on urgent intervention and audio records of the corresponding emergency phone calls and analyzed the characteristics of their impact on the survival of patients until the arrival to the hospital. Results In the selected group of 98 patients with CSA in the Prehospital unit Celje 63 % were men. They were in average younger (65 % 13 years) then women (72 % 12 years). The dispatchers reached the expected reaction time in 86.7 %, the average reaction time was 84 % 76seconds. From a total of 41 patients with gasping respiration they provided the CPR instructions in 26.8 % of the cases. Eyewitnesses have based on these instructions performed CPR in 53.3 % and without the instruction only in 20.7 % of cases. When they have performed CPR, ROSC in patients was 48.6 % and without CPR only 28.6 %. Discussion and conclusions Dispatchers have failed to reach the expected reaction times. Average reaction time between the two groups of survivors and deceased on the ground did not significantly differ. In present gasping respiration they have not typically decided to provide CPR instructions. Eyewitnesses did, based on the instructions, more often provide CPR. The survival of patients until the arrival to the hospital was significantly influenced by fast response times of the dispatcher, short access times of the Pre-hospital units, cases in the city, initial cardiac rhythm VT/VF and CPR of eyewitnesses based on provided instruction.
Keywords		nenadni zastoj srca agonalno dihanje navodila za oživljanje preživetje sudden cardiac arrest gasping respiration CPR manual survival