Author/Editor		Ogorevc, Marko; Prevolnik Rupel, Valentina
Title		Razjasnitev razlik pri samooceni zdravstvenih stanj, definiranih po EQ-5D
Translated title		Explaining variation in self-reported values of EQ-5D defined health states
Type		članek
Vol. and No.		Letnik 26, št. 2
Publication year		2010
Volume		str. 52-58
ISSN		1318-2927 - Asian philosophy
Language		slv
Abstract		Namen: Proučiti vpliv prostora bivanja prebivalstva na vrednosti zdravstvenih stanj. Razlike, ki bi lahko bile posledica kraja bivanja, lahko vplivajo, kakobolniki vrednotijo zdravstvena stanja, pa tudi zdravi posamezniki ali splošna populacija. Tako dobljene vrednosti zdravstvenih stanj se upoštevajo pri izračunavanju kakovostno prilagojenih let življenja (QALY), ki se uporabljajo v analizah stroškov in učinkovitosti, kar ima velik pomen pri sprejemanju odločitev o alokaciji resursov v zdravstvenem varstvu. Metode: Uporabljene metode temeljijo na konceptu prostorske odvisnosti (prostorske ekonometrije), ki je v večini standardnega statističnega in ekonometričnega dela izpuščen in le redko upošteva. Glavni izsledki: V članku je predstavljena prostorska analiza samoocen zdravstvenih stanj, definiranih po EQ-5D na podlagi slovenskega vzorca posameznikov iz leta 2000. Glavna ugotovitev raziskave je, da posameznikov v vzorcu ne moremo obravnavati kot neodvisne, saj se podobne vrednosti zdravstvenih stanj pojavljajo v njihovi soseščini. Zato uporaba metod najmanjših kvadratov, ki se uporablja v večini empiričnih študij, ni pravilna in vodi do pristranskosti v ocenah koeficientov modela. Sklep: Ne glede na vzrok zasluži prisotnost prostorske odvisnosti v modelu zasluži posebno pozornost in obravnavo, če želimo najti prave ocene koeficientov modela. Testiranje prostorske odvisnosti v podobnih študijah je priporočljivo, če želimo uporabljati vrednostne lestvice zdravstvenih stanj, ki kar najbolj ustrezno predstavljajo preference neke populacije.Aim: to study the impact of place of living on the health states values. The differences in health states values that could be the consequence of place of living, could impact the patients', healthy individuals' of general population' health states valuations. Since these health state valuations are incorporated into the economic analyses in the calculations of QLAYs, they have a large impact on decision making in resource allocation in health care. Methods: methods used are based on a concept of spatial dependence that is rarely taken into account in standard statistical and econometric work. Main findings: The article describes a spatial analysis of self estimates of EQ-5D defined health states. The data are taken from Slovenian sample from year 2000. The main finding is the fact, that individuals in the sample are not treated as independent since similar values of health care are common in their neighbourhood. Therefore the least squares method, used in most of the empirical studies, is not appropriate and may cause biases in the estimates of the coefficients in the model. Conclusion: No matter the cause of the spatial dependence in the model this issues deserves a special attention and analysis, if we are on quest to provide real estimates of the coefficients of the model. Testing of spatial dependence in similar studies is hence recommended in order to use value sets that represent the preferences of populations as closely as possible.
Keywords		EQ-5D model prostorsko povezanih ostankov kakovost življenja EQ-5D spatial error model health related quality of life