Author/Editor     Mimič, Alenka; Skela-Savič, Brigita
Title     Zadovoljstvo svojcev s paliativno obravnavo družinskega člana na paliativni enoti Klinike Golnik
Type     članek
Source     In: Zdravstvene stroke in njihov odziv na zdravstvene potrebe družbe: na dokazih podprto in usklajeno delovanje : zbornik predavanj z recenzijo, Bled, 11.-12. junij 2015 : = Proceedings of lectures with peer review, 11th - 12th June 2015, Bled Jesenice : Fakulteta za zdravstvo
Publication year     2015
Volume     str. 227-233
Language     slv
Abstract     Teoretična izhodišča: Koncept zadovoljstva s prejeto zdravstveno obravnavo postaja vse bolj pomemben kazalnik kakovosti. Še bolj je ta kazalnik zaradi specifičnosti obravnave pomemben v paliativni oskrbi. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo zadovoljstva svojcev s paliativno obravnavo njihovega bližnjega in prepoznati dejavnike, ki so z občutkom zadovoljstva najbolj povezani. Metode: Raziskava je potekala leta 2014, v njej je sodelovalo 83 svojcev pacientov, ki so se zdravili na paliativni enoti Klinike Golnik. Vzorec je bil neslučajnostni, namenski, kot instrument smo uporabili slovenski prevod vprašalnika FAMCARE 2. Crombachov koeficient alfa je znašal 0,98. Za potrjevanje hipotez smo izvedli opisno statistiko, Spearmanov korelacijski koeficient, Pearsonov korelacijski koeficient in t-test za neodvisne vzorce. Statistično značilno vrednost je predstavljala p-vrednost < 0,01. Rezultati: Svojci bolnikov so v povprečju zadovoljni (M = 4,40; SD = 0,70) s paliativno oskrbo svojih bližnjih. Potrdili smo tudi pozitivno korelacijo med zadovoljstvom z družinskim sestankom in splošnim zadovoljstvom (r = 0,756; p < 0,01) in pozitivne korelacije med zadovoljstvom z informiranjem (r = 0,939; p < 0,01), obravnavo motečih simptomov (r = 0,948; p < 0,01), nudenjem psihološke opore pacientu (r = 0,979; p < 0,01) in nudenjem opore svojcem (r = 0,946; p < 0,01) ter splošnim zadovoljstvom s paliativno oskrbo. Hipoteze, da se zadovoljstvo s prejeto oskrbo razlikuje glede na demografske značilnosti udeležencev, nismo potrdili. Razprava: Raziskava je pokazala visoko stopnjo zadovoljstva s paliativno obravnavo. Svojci so najbolje ocenili področje nudenja opore družinskim članom, najslabše pa področje obravnave motečih simptomov, vendar je raziskava pokazala, da so vsa štiri področja paliativne oskrbe, ki smo jih preiskovali, pomembni napovedniki zadovoljstva svojcev.Introduction: The concept of satisfaction with medical care is becoming increasingly important quality indicator. Even more, this indicator due to the specifics of this area is important in palliative care. The aim of research was to determine the level of satisfaction with care received by their relatives and to identify factors, which are strongly connected with feeling of satisfaction. Methods: The survey was conducted in 2014. 83 patients' relatives who received care in Golnik Clinic's palliative unit participated in the research. The sample was purposive and as an instrument we used Slovenian translation of the FAMCARE 2 questionnaire. The value of Crombach coefficient alpha was 0.98. For the validation of hypothesis, descriptive statistics, Spearman correlation coefficient, Pearson's correlation coefficient and t-test for independent samples were performed. Statistically significant value represented the p-value < 0.01. Results: Patients' relatives were satisfied (M = 4.40; SD = 0.70) with palliative care. A positive correlation between satisfaction with family meeting and general satisfaction (r = 0.756; p <0.01), a positive correlation between satisfaction with the information received (r = 0.939; p <0.01), treatment of symptoms (r = 0.948; p <0.01), providing psychological support to the patient (r = 0.979; p <0.01) and the provision of support to the relatives (r = 0.946; p <0.01) and overall satisfaction with palliative care, was confirmed. Hypothesis that satisfaction with care received varies depending on the demographic characteristics of the participants was not confirmed. Discussion: A study showed a high level of satisfaction with palliative care. The best evaluated area was providing support to family members; the lowest evaluated area was treatment of symptoms. Research has shown that all four areas of palliative care, which we have studied, are significant predictors of satisfaction with care.
Keywords     zdravstvena nega
paliativna oskrba