Author/Editor		Golež, Ana; Plaskan, Lidija; Demšar, Aleš; Zupan, Anton
Title		Zgodnja medicinska rehabilitacija poškodovancev po zlomu kolka v Splošni bolnišnici Celje
Translated title		Early medical rehabilitation of patients with fractured hip in the Celje General Hospital
Type		članek
Vol. and No.		Letnik 14, št. 1
Publication year		2015
Volume		str. 45-50
ISSN		1580-9315 - Rehabilitacija
Language		slv
Abstract		Izhodišča: Zlom kolka je eden najpogostejših zlomov starejših oseb. Kljub napredku medicine je zaradi zapletov, ki so posledica nenadno nastale zmanjšane zmožnosti premeščanja, stoje in hoje, še vedno potencialno smrtno nevarna poškodba. Zgodnja medicinska rehabilitacija pomembno vpliva na končni izid, ključni pa sta zgodnje postavljanje v pokončni položaj in mobilizacija do samostojne zmožnosti gibanja. Poškodovanci z zlomom kolka morajo biti oskrbljeni tako, da so zmožni čimprejšnjega postavljanja v pokončni položaj, obremenjevanja poškodovanega spodnjega uda in gibanja. Želeli smo ugotoviti, kakšna je bila učinkovitost zgodnje medicinske rehabilitacije pri poškodovancih po zlomu kolka v Splošni bolnišnici Celje. Metode: V retrospektivno študijo smo vključili 372 poškodovancev po zlomu kolka, ki so bili od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013 obravnavani na Travmatološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Podatke o poškodovancih smo poiskali v bolnišničnem informacijskem sistemu Birpis s pomočjo diagnoz zloma kolka. Za te poškodovance smo zbrali podatke o starosti, spolu, trajanju hospitalizacije, vrsti zloma kolka, načinu oskrbe, zmožnosti gibanja ob odpustu in o tem, v katero ustanovo so bili premeščeni. Rezultati: Med 372 poškodovanci je bilo 256 žensk in 116 moških povprečne starosti 85 let (razpon od 19 do 98 let). Med zlomi je bilo največ pertrohanternih zlomov, nekaj manj zlomov vratu stegnenice, najmanjši delež so predstavljali subtrohanterni zlomi. Večina poškodovancev je bila zdravljena z operacijo, le manjši delež konzervativno. V obdobju zgodnje rehabilitacije je umrlo 2,2% poškodovancev. Skoraj polovica poškodovancev je bila odpuščena v domačo oskrbo, tretjina poškodovancev je potrebovala podaljšano bolnišnično zdravljenje. V oskrbo v dom starejših občanov je bilo poslanih 20% poškodovancev, 5% poškodovancev je bilo premeščenih na druge bolnišnične oddelke. Ob zaključku zdravljenja je 11% poškodovancev zmoglo hojo po ravnem terenu in stopnicah brez pripomočkov, skoraj 20% poškodovancev je zmoglo hojo s pomočjo dokomolčnih bergel in tretjina s pomočjo hodulje. Dobra tretjina poškodovancev je zmogla le sedenje na vozičku, 8% poškodovancev pa je bilo ob zaključku zdravljenja še vedno vezanih na posteljo. Povprečna ležalna doba poškodovancev po zlomu kolka je bila 10,6 dni; krajša je bila pri poškodovancih, ki so bili oskrbljeni z delno kolčno protezo. Zaključek: Ocenjujemo, da je bila zgodnja medicinska rehabilitacija pri poškodovancih po zlomu kolka v splošnem uspešna. Boljši končni izid so dosegli poškodovanci, ki so bili oskrbljeni z delno kolčno protezo in lahko obremenjevali poškodovani spodnji ud, tudi povprečna ležalna doba je bila pri njih krajša.Background: Hip fracture is one of the commonest fractures in the elderly. Due to its possible complications it is still a potentially life-threatening condition. Early medical rehabilitation is very important for the final outcome, especially early verticalisation and mobilization to walk. The treatment of the fractured hip must enable early verticalisation, weight bearing of the injured lower limb and mobility. We performed research article was to research quality of early medical rehabilitation of injured patients after hip fracture. Methods: Or retrospective study included 372 patients with hip fracture who had been hospitalized at the Department of Traumatology of the Celje General Hospital. Their medical records were retrieved from the hospital information system using the diagnosis of hip fracture as the search criterion. We collected data on age, gender, duration of the hospitalisation, type of hip fracture, choice of treatment, mobility level at discharge and the discharge destination. Results: Among the 372 patients, there were 256 women and 116 men; the mean age was 85 years (range from 19 to 98 years). The majority of the patients had pertrochanteric fractures, followed by femoral neck and subtrochanteric fractures. The majority of patients were treated operatively, only small percentage conservativel; the mortality was 2.2%. Almost one half of the patients were discharged home, one third to the extended hospital treatment, 20% to a seniors home, and 5% to other hospital departments. After discharge, one third of the patients were able to walk with crutches on a flat surface or stairs, one third with a walker, one third used a wheelchair, and 8% remained bed-ridden. The average length of stay was 10.6 days. Conclusions: Overall, the early medical rehabilitation of patients after hip fracture can be considered as successful. Patients treated with endoprosthesis or stabile internal fixation, who were allowed to walk with full weight bearing of the injured lower limb, achieved better functional outcome and had shorter length of stay.
Descriptors		Hip Fractures Guidelines as Topic Quality of Life surgery
Keywords		early medical rehabilitation zlom kolka operacija zgodnja medicinska rehabilitacija smernice kakovost življenja