Author/Editor		Perčič, Simona; Eržen, Ivan; Kukec, Andreja
Title		Prostorski prikaz kapacitet izvajalcev preventivne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni
Type		monografija
Place		Ljubljana
Publisher		[S. Perčič]
Publication year		2015
Volume		str. 97 f.
Language		slv
Abstract		Izhodišča: Svetovna Zdravstvena Organizacija (SZO) poudarja, da je ena izmed ključnih človekovih pravic, da je vsakemu posamezniku dosegljiva največja možna pravica do zdravja. Preventiva je opredeljena kot poseg v notranje (na primer telo) ali zunanje okolje človeka z namenom, da preprečujemo bolezen ali kak drug negativen zdravstveni pojav. Namen upravljanja preventivnih programov je kakovostno in učinkovito izvajanje programov za preprečevanje in obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in krepitve zdravja na primarni ravni zdravstvenega varstva, zagotavljanje enake dostopnosti do preventivnih storitev za vse prebivalce Slovenije ter s tem zagotavljati zdravje in dobro počutje ter prispevati k boljši kakovosti življenja in večji produktivnosti prebivalstva Slovenije. Analiza podatkov o razpoložljivosti kadra, ki izvaja preventivno zdravstveno dejavnost na primarni ravni in pregled števila preventivnih pregledov na posameznega zdravnika po upravnih enotah Republike Slovenije, je še posebej pomembna pri oblikovanju javnozdravstvenih ukrepov za izboljšanje kakovosti izvajanje preventivnih programov v vseh specialnosti. Namen: Namen moje naloge je prostorsko prikazati kapacitete izvajalcev preventivne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva. Metode: Podatki za prostorski prikaz kapacitet izvajalcev preventivne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni so bili pridobljeni za leto 2012. Opazovane prostorske enote so predstavljale upravne enote Republike Slovenije. Opazovana populacijska skupina so bili zdravniki, posameznih specialnosti, ki izvajajo preventivno zdravstveno dejavnost po programih, in sicer: zdravniki splošne (družinske) medicine v ambulantah splošne (družinske) medicine; zdravniki pediatri, oziroma specialisti šolske medicine v pediatričnih oziroma šolskih dispanzerjih; zdravniki ginekologi v dispanzerjih za žene; zdravniki pedontologi oziroma usposobljeni zdravniki za zobozdravstveno dejavnost za otroke in mladino v zobozdravstvenem dispanzerju. Podatke za pripravo moje diplomske naloge sem črpala iz različnih virov podatkovnih baz: pregledala sem podatkovno bazo BPI (baza podatkov izvajalcev, dobila sem dostop do baze podatkov ZUBSTAT (zunaj bolnišnična statistika), na spletni strani so objavljeni podatki ZZZS (Zavod za Zdravstveno Zavarovanje Slovenije) in pregledala sem podatke , ki mi jih je posredoval ZZZS. Iz baze podatkov BPI sem naredila prostorsko razporeditev razpoložljivosti zdravstvenih domov po Sloveniji. Za pediatrične in šolske dispanzerje skupaj, sem izračunala v urah, koliko časa je posamezen FTE zdravnik razpoložljiv na leto za preventivne preglede za vsako upravno enoto posebej. 7 Nato sem izračunala koliko preventivnih pregledov (podatki ZUBSTAT) je naredil FTE zdravnik v letu 2012 po posameznih upravnih enotah. Za splošno (družinsko) medicino, dispanzerje za žene, in pedontološko specialnost sem napravila enake izračune, kot za pediatrične in šolske dispanzerje Iz podatkov, ki jih je posredoval ZZZS sem najprej za splošno (družinsko) medicino izračunala vse opredeljene osebe za posamezno upravno enoto in nato 15 odstotni delež, ki pomeni, koliko prvih preventivnih pregledov bi morali po pravilniku narediti v posamezni upravni enoti. To število sem nato primerjala z narejenimi prvimi preventivnimi pregledi, ki sem jih dobila v bazi podatkov ZUBSTAT in prikazala v odstotnem deležu, kolikšen delež prvih preventivnih pregledov je bil narejen od tistih, ki bi morali biti narejeni, za vsako upravno enoto posebej v letu 2012. Podatke sem pripravila s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2010, SPSS verzija 18 in Arc GIS verzija 10. Rezultati: Rezultati so pokazali, kako si upravne enote sledijo po uspešnosti delovanja v preventivni zdravstveni dejavnosti v vsaki specialnosti posebej. Pokazali so delež tistih preventivnih pregledov v posamezni upravni enoti opravljenih v splošni (družinski) medicini, glede na tiste, ki bi jih zdravniki morali opraviti (15% opredeljene populacije). Za vse specialnosti so pokazali tudi uspešnost upravnih enot glede na čas, ki ga posamezen zdravnik nameni preventivi in koliko preventivnih pregledov je posamezen zdravnik opravil v letu 2012. Zaključki: Preventivna zdravstvena dejavnost se ne izvaja enako uspešno v vseh upravnih enotah Republike Slovenije. Obstajajo velike razlike v deležu opravljenih preventivnih pregledov od tistih, ki bi morali biti opravljeni v splošni (družinski) medicini po upravnih enotah. Prav tako obstajajo razlike v razpoložljivosti kadra za preventivne preglede v vseh specialnostih in število opravljenih preventivnih pregledov na zdravnika v vseh specialnostih med posameznimi upravnimi enotami. Tako lahko zaključimo, da obstajajo neenakosti v razpoložljivosti in opravljenem delu posameznega zdravnika v preventivni zdravstveni dejavnosti na primarni ravni po upravnih enotah. Te razlike v preventivni zdravstveni dejavnosti predstavljajo neenakost in vplivajo na možnost prebivalcev, da ohranijo in krepijo zdravje.
Keywords		preventivna zdravstvena dejavnost upravne enote Republike Slovenije neenakosti uspešnost delovanja