Author/Editor     Žen Jurančič, Marijana; Erjavec, Tatjana; Vipavec, Branka; Hočevar Posavec, Bojana; Majdič, Neža
Title     Telesna dejavnost oseb z okvaro hrbtenjače po odpustu s primarne rehabilitacije
Translated title     Physical activity of people with spinal cord lesion after discharge from the primary rehabilitation
Type     članek
Vol. and No.     Letnik 15, št. 1
Publication year     2016
Volume     str. 12-18
ISSN     1580-9315 - Rehabilitacija
Language     slv
Abstract     Izhodišče Pri osebah z okvaro hrbtenjače je kardiorespiratorna zmogljivost nižja kot v splošni populaciji. Znižana zmogljivost je vodilni dejavnik tveganja za kardiovaskularna obolenja poleg specifičnih aterogenih morfoloških in patofizioloških sprememb, ki nastanejo po okvari hrbtenjače. Namen študije je bil primerjava kardiorespiratorne zmogljivosti ob odpustu s primarne rehabilitacije in v domačem okolju. Metode: V študiji smo primerjali kardio-respiratorno zmogljivost oseb z okvaro hrbtenjače ob zaključku primarne rehabilitacije in ob prvi ambulantni kontroli. Kardiorespiratorno zmogljivost smo testirali z obremenitvenim testiranjem na ročnem cikloergometru. Izvajanje dnevnih aktivnosti v domačem okolju in vzroke za neupoštevanje navodil smo ovrednotili z osebnim pogovorom. Rezultati: Pri ambulantnem testiranju smo ugotovili izboljšanje kardiorespiratorne zmogljivosti samo pri skupini oseb z okvaro na višji ravni hrbtenjače. Analiza rezultatov ob kontroli ni pokazala statistično značilnih razlik v izmerjenem najvišjem krvnem tlaku in doseženi maksimalni srčni frekvenci. Samo dva bolnika sta bila v domačem okolju telesno dejavna glede na dana priporočila. Zaključek: Osebe z okvaro hrbtenjače bi bilo potrebno spodbujati k večji telesni dejavnosti v domačem okolju. Cilj je tudi povečana samostojnost v dnevnih aktivnostih. Potreben bi bil individualen načrt vadbe za zmanjšano pojavnost kroničnih internističnih bolezni in podpora lokalnih društev za paraplegike.Background: The level of cardiorespiratory fitness in persons with spinal cord injury is low. Beside specific atherogenic in morphologic changes after spinal cord injury, it is the major risk factor for cardiovascular disease. The aim of our study was to analyse cardiorespiratory capacity after discharge from primary rehabilitation and in home environment. Methods: Cardiorespiratory capacity of persons with spinal lesion was measured at the end of primary rehabilitation and during the first follow-up visit in the outpatient clinic. We performed exercise testing on a manual cycle ergometer according to the standard protocol. An interview was also conducted with each participant. Results: During the follow-up test, we confirmed improvement of cardiorespiratory capacity only in the group with high-level lesion. There were no statistically significant differences in the measured maximum blood pressure and heart rate. Only two patients followed the recommendations for exercise in the home environment. Conclusions: Persons with spinal cord injury should be encouraged to be more physically active in their home environment. This would also lead to increase independence in activities of daily living. They need an individual workout plan and support from the local paraplegic association.
Descriptors     Spinal cord injuries
Exercise
Exercise test
Keywords     cardiorespiratory capacity
okvara hrbtenjače
vadba
obremenitveno testiranje
kardiorespiratorna zmogljivost