Author/Editor		Jamnik, Helena; Žalik, Tatjana
Title		Kirurško zdravljenje in potek razvoja kronične bolečine v skupini bolnikov s kronično razširjeno bolečino
Translated title		Surgery and the course of pain development in a group of patients with chronic widespread pain
Type		članek
Vol. and No.		Letnik 17, št. 2
Publication year		2018
Volume		str. 13-18
ISSN		1580-9315 - Rehabilitacija
Language		slv
Abstract		Uvod: Kratko raziskovalno poročilo osvetljuje ozadje poslabšanja že obstoječega kroničnega bolečinskega sindroma (KB) po kirurškem zdravljenju pri bolnikih s kronično razširjeno bolečino. Metode: Med naključno izbranimi 107 primeri ob prvem pregledu v ambulanti za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino smo analizirali razlike med skupino, ki je navajala poslabšanje KB po zaključenem kirurškem zdravljenju, in skupino, ki tega ni navajala. Rezultati: Devtindvajset bolnikov (27 %) je poročalo o poslabšanju KB. Skoraj polovica (45 %) bolnikov iz te skupine je poročala o vsakodnevnih bolečinah več kot 10 let; 38 % bolnikov v skupini s poslabšanjem KB je v anamnezi navedlo več kot pet kirurških posegov različnih vrst, v skupini brez poslabšanja KB pa je to navedlo 20 % bolnikov. Od 27 bolnikov s poslabšanjem KB jih je 20 kot vrsto kritičnega kirurškega posega navedlo ortopedsko operacijo, dva sprostitev medialnega živca v zapestnem prehodu, štirje ginekološko-urološki poseg, trije druge vrste operacij. Med skupinama ni bilo statistično značilnih razlik v spolu (skupina s poslabšanjem KB % 17 % moških, 83 % žensk; preostali % 19 % moških, 81 % žensk), starosti (skupina s poslabšanjem KB % povprečje 51,7 let, SO 7,3; preostali % povprečje 49,9 let, SO 9,3), povprečni oceni jakosti bolečine (skupina s poslabšanjem KB % povprečje 7,0, SO 1,7; preostali % povprečje 7,1, SO 1,7), rezultatu vprašalnika pDETECT (skupina s poslabšanjem KB % povprečje 20,4, SO 9,2; preostali % povprečje 21,4, SO 7,0). Povprečni indeks razširjenosti bolečine je bil v skupini s poslabšanjem KB 8,4 (SO 4,9), med preostalimi pa 10,4 (SO 4,9). V skupini s poslabšanjem KB je bilo 51 % bolnikov delovno neaktivnih, med preostalimi pa 31 % (upokojeni, nezaposleni). Povprečna dolžina bolniškega staleža v skupini s poslabšanjem je bila 10,2 meseca (SO 8,9), v preostali 4,6 meseca (SO 4,5). Zaključek: Glede na anamnestične podatke v populaciji bolnikov s kronično ne-rakavo bolečino ugotavljamo potrebo po nadaljevanju raziskovanja na področju izidov kirurškega zdravljenja ne glede na vrsto kirurškega posega. Zaradi možnega pomembnega vpliva ne samo osnovnih kirurških zdravstvenih stanj, temveč tudi genetskih dejavnikov, centralne senzibilizacije in psiholoških dejavnikov, bi morali bolnike s kroničnimi bolečinskimi sindromi ne-rakavega izvora v sklopu bio-psihosocialne paradigme obravnavati že v primeru načrtovanja kirurškega zdravljenja.Introduction: We summarise clinical observation of possible chronic musculoskeletal pain syndrome aggravation after a surgical procedure in a group of patients with chronic widespread pain. Methods: We analysed data of 107 consecutive cases with chronic non-malignant pain presenting to the interdisciplinary pain team in terms of number and type of surgeries in adult life that aggravated existent chronic pain (intensity and/or distribution). Results: Twenty-nine patients (27%) reported aggravation after surgery (aggravation group AG); 45% of AG reported chronic pain for more than 10 years (vs. 38% of the rest % RG), 38% experienced more than 5 surgeries of different types (vs. 20% in RG). Twenty patients in AG reported orthopaedic surgery, 2 median nerve decompression, 4 gynaecological-urological, and 3 other types of surgery as the critical surgery causing deterioration. There were no statistically significant differences in sex (AG male 17%, female 83%; RG male 19%, female 81%), age (AG mean 51.7 years, SD 7.3; RG mean 49.9 years, SD 9.3), average pain rating (AG mean 7.0, SD 1.7; RG mean 7.1, SD 1.7), pDETECT questionnaire score (AG mean 20.4, SD 9.2; RG mean 21.4, SD 7.0). Mean Widespread Pain Index was 8.4 in AG (SD 4.9) and 10.4 in RG (SD 4.9). There were differences in vocational status as there were 51% retired/unemployed AG and 31% in RG. Mean duration of sick leave in the previous year was 10.2 months (SD 8.9) and 4.6 months (SD 4.5) in AG and RG, respectively. Conclusion: Judging from medical histories of patients with chronic widespread pain, future research is needed to explore outcomes of multiple surgeries in patients with chronic non-malignant pain. Patients with existing chronic pain should be evaluated more carefully when considering indication for another surgery. Beside surgical indication, other possible factors influencing post-surgery outcome should be evaluated (genetic factors, central sensitisation and psychological factors), thus implementing the bio-psychosocial model of chronic non-malignant pain management.
Descriptors		Chronic Pain rehabilitation
Keywords		chronic widespread pain rehabilitation surgery functional outcomet kronična razširjena bolečina rehabilitacija kirurško zdravljenje funkcijski izzid