| Author/Editor | Štuhec, Matej; Bratović, Nika; Mrhar, Aleš | |
| Title | Optimizacija farmakoterapije starostnikov z duševno motnjo v domu starejših občanov | |
| Type | članek | |
| Source | In: Varna uporaba zdravil : zbornik prispevkov Ljubljana : Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za klinično toksikologijo : Univerzitetni klinični center, Center za klinično toksikologijo in farmakologijo | |
| Publication year | 2019 | |
| Volume | str. 85-95 | |
| Language | slv | |
| Abstract | Starejši bolniki imajo zaradi pogoste prisotnosti duševnih in vedenjskih motenj predpisano večje število psihotropnih zdravil, kar lahko tudi vodi v slabšo kakovost življenja. Z raziskavo smo ovrednotili pomen intervencij kliničnega farmacevta pri starostnikih z duševno motnjo in ocenili vpliv optimizacije farmakoterapije na kakovost življenja. V raziskavo smo vključili starostnike Doma starejših občanov Ilirska Bistrica, ki so bili v obdobju raziskave stari 65 let in več ter so imeli vsaj eno duševno in vedenjsko motnjo, ki spada v skupino diagnoz F po Mednarodni statistični klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (MKB-10) ter so prejemali vsaj eno psihotropno zdravilo. V okviru raziskave smo na podlagi zbranih podatkov iz zdravniške dokumentacije in pogovora z bolnikom pripravili farmakoterapijski pregled (FTP). Po 2 mesecih od vročitve FTP zdravniku smo ponovno pregledali zdravniško dokumentacijo, se z bolnikom pogovorili in zabeležili, katere intervencije so bile sprejete s strani zdravnika. Bolnik je pred pripravo FTP in po pregledu zdravnika rešil vprašalnik o kakovosti življenja EQ-5D. Potencialne interakcije med zdravili smo poiskali s podatkovno bazo Lexicomp% (verzija 4.0.1 in 4.0.2). Upoštevali smo interakcije tipa D in X. Potencialno neprimerna zdravila za starostnike (PIM) smo identificirali z listo Priscus in Beersovimi kriteriji. Za statistično analizo podatkov smo uporabili program SPSS 20.0. V raziskavi je sodelovalo 24 bolnikov (87,5 % žensk). Sodelovanje kliničnega farmacevta pri obravnavi starostnikov z duševno motnjo je zmanjšalo število zdravil v terapiji, število interakcij med zdravili, število težav povezanih z zdravili, uporabo PIM ter imelo pozitiven vpliv na kakovost življenja (p < 0,05). Kljub številnim prednostim raziskave (intervencija kliničnega farmacevta) je potrebno izpostaviti številne pomembne omejitve raziskave (npr. odsotnost kontrolne skupine, majhen vzorec, odsotnost randomizacije, heterogenost bolnikov ter možne vmesne intervencije). Rezultati navedene raziskave kažejo, da je klinični farmacevt ena izmed učinkovitih možnosti optimizacije farmakoterapije pri starejših bolnikih s polifarmakoterapijo in duševnimi motnjami. | |
| Descriptors | Farmakoterapija Duševne motnje Psihotropna zdravila | |
| Keywords | starostniki |