Author/Editor		Starovasnik Žagavec, Barbara; Mlinarič Lešnik, Vesna
Title		Sposobnost besednega učenja bolnikov v subakutnem obdobju po možganski kapi v odnosu s hitrostjo in kapaciteto procesiranja podatkov
Translated title		Verbal learning capacity in relation to information processing speed and capacity in subacute phase after ishaemic stroke
Type		članek
Vol. and No.		Letnik 19, št. 1
Publication year		2020
Volume		str. 4-9
ISSN		1580-9315 - Rehabilitacija
Language		slv
Abstract		Izhodišče: Sposobnost pridobivanja novih besednih informacij je v obdobju rehabilitacije bolnika po možganski kapi pomembna tako zaradi sledenja kot tudi napredovanja v telesnem in kognitivnemu okrevanju. Zaradi kompleksnosti kognitivnih funkcij in njihovih povezav je izkupiček učenja odvisen od mnogih dejavnikov, med drugim od osnovne hitrosti kognitivnega procesiranja podatkov in obsega pozornosti, ki sta nemalokrat spremenjena zaradi posledic možganske kapi. Osnovni namen raziskave je bil preučiti sposobnost za učenje pri bolnikih, ki prihajajo v rehabilitacijski proces v povezavi s sposobnostjo za hitro obdelavo informacij, t.i. reakcijskih časov, in obsegom pozornosti. Metode: V raziskavo smo vključili 27 bolnikov po možganski kapi, ki so bili napoteni v program celostne rehabilitacije na Oddelek za rehabilitacijo po možganski kapi. Rezultate smo zbirali šest mesecev. Bolnike smo ocenjevali s pomočjo Ponovljive baterije za oceno nevropsihološkega statusa - RBANS A; za ocenjevanje hitrosti procesiranja podatkov smo uporabili podtest Enostavni reakcijski časi iz Baterije za oceno pozornostnega sistema TAP-M, nalogo kodiranja in obseg pozornosti (RBANS A). Rezultati: Hitrost procesiranja je bila oškodovana pri večini vključenih bolnikov (52 % pri nalogi enostavnih reakcijskih časov, 40 % pri nalogi šifriranja). Z rezultati ocene neposrednega priklica je bil neodvisno povezan obseg pozornosti. Pri neposrednem priklicu se je kot pomemben pokazal tudi čas od nastopa bolezni. Pri odloženem priklicu zgodbe smo ugotovili pomembno vlogo mesta okvare možganov in oblike bolezni. Zaključki: Ugotovili smo v splošnem nakazane povezave med kapaciteto pozornosti in učenjem besednih informacij, vendar predvsem v smislu vloge kapacitete pozornosti in v nekoliko različnih vzorcih glede na zahteve posameznih nalog in značilnosti bolnikov (mesto okvare možganov in oblika kapi). Rezultati: Hitrost procesiranja je bila oškodovana pri večini vključenih bolnikov (52 % pri nalogi enostavnih reakcijskih časov, 40 % pri nalogi šifriranja). Z rezultati ocene neposrednega priklica je bil neodvisno povezan obseg pozornosti. Pri neposrednem priklicu se je kot pomemben pokazal tudi čas od nastopa bolezni. Pri odloženem priklicu zgodbe smo ugotovili pomembno vlogo mesta okvare možganov in oblike bolezni. Zaključki: Ugotovili smo v splošnem nakazane povezave med kapaciteto pozornosti in učenjem besednih informacij, vendar predvsem v smislu vloge kapacitete pozornosti in v nekoliko različnih vzorcih glede na zahteve posameznih nalog in značilnosti bolnikov (mesto okvare možganov in oblika kapi).Background: The capacity to learn new information after stroke is important for a number of reasons, especially for a favorable cognitive and motor outcome. The base for an efficient encoding process are normal information speed processing and attention capacity, which are compromised during the first year after first stroke. The aim of our study was to explore the relationship between different memory deficits after stroke in correlation with information processing speed and attention capacity. Methods: The 6-month study included 27 patients after stroke admitted to the Stroke Rehabilitation Unit during the first year after stroke. Neuropsychological data were collected using the Alertness subtest (TAP-M) and various memory and attention subtest from the screening battery (RBANS test). Results: Processing speed was impaired in the majority of patients involved (52 % on the simple reaction time task, 40 % on the coding task). Attention capacity was independently associated with immediate recall. Time of stroke onset was also relevant for immediate recall efficiency. The delayed story recall differed with respect to brain lesion location and type of stroke. Conclusions: Our pilot study showed correlations between attention capacity and verbal memory, but in slightly different patterns depending on the requirements of individual tasks and patient characteristics (location and type of stroke).
Descriptors		Stroke Learning rehabilitation psychology
Keywords		stroke learning information processing speed recall recognition možganska kap učenje hitrost procesiranja priklic prepoznava