Author/Editor     Čanč, Tanja; Adlešič, Barbara; Goljar, Nika
Title     Obremenjenost svojcev, ki za bolnike po možganski kapi skrbijo doma
Translated title     Burden of care of relatives caring for patients after stroke at home
Type     članek
Vol. and No.     Letnik 19, št. 1
Publication year     2020
Volume     str. 19-26
ISSN     1580-9315 - Rehabilitacija
Language     slv
Abstract     Izhodišča: Oskrba bolnika po možganski kapi v domačem okolju je zahtevna zaradi kompleksne narave posledic možganske kapi. Skrbnik poleg vseh obstoječih družbenih vlog pridobi novo vlogo negovalca, ki lahko negativno vpliva na njegovo telesno in psihično zdravje. Namen naše raziskave je bil preučiti obremenjenost svojcev, ki za bolnike po možganski kapi skrbijo doma. Poleg tega smo želeli raziskati povezavo med stopnjo obremenjenosti in pojavnostjo depresivnih simptomov pri skrbnikih. Metode: V raziskavo smo vključili skrbnike bolnikov po možganski kapi, ki so bili vključeni v program celostne rehabilitacijske obravnave na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča v letih 2016 in 2017. Obremenjenost skrbnikov smo ocenjevali z Zaritovim vprašalnikom obremenjenosti skrbnikov bolnikov (ZBI), morebitne depresivne simptome pa z Beckovim vprašalnikom razpoloženja (angl. Beck Depression Inventory, BDI II). Rezultati: V analizo je bilo vključenih 62 skrbnikov. Povprečni seštevek ZBI je bil 31 točk (razpon od 2 do 69). Stopnja obremenjenosti skrbnikov bolnikov je bila zmerno povezana s funkcijskim stanjem bolnika ob odpustu (Spearmanov ro = -0,43; p < 0,001), s potrebo po stalnem nadzoru bolnika po kapi (Spearmanov ro = -0.34; p = 0.006), prejemanjem denarne pomoči (Spearmanov ro = -0,37; p = 0,004) in s stopnjo pojavljanja depresivne simptomatike pri skrbniku (Pearsonov r = 0,65; p < 0,001). Zaključki: Pri rehabilitaciji bolnikov po kapi je potrebno posebno pozornost nameniti svojcem, ki skrbijo za bolnika v domačem okolju. V času rehabilitacijske obravnave bolnika bi bilo smiselno izvesti presejalno testiranje svojcev z ZBI in pri tistih s seštevkom točk nad 24 razmisliti o uvedbi dodatnih ukrepov v obliki edukacije in psihološke podpore.Background: Caregiving for stroke survivors at home is demanding because of the complex consequences of stroke. In addition to numerous social roles, the family member as a caregiver acquires a new role, which can adversely affect his physical and mental health. The purpose of our study was to evaluate the burden of care of relatives caring for patients after stroke at home, and to estimate the correlation between the burden of care and the incidence of depressive symptoms in caregivers. Methods: The study included the caregivers of stroke patients who accomplished rehabilitation program at the University Rehabilitation Institute, Republic of Slovenia in 2016 and 2017. Caregivers' burden was assessed using the Zarit Burden Interview (ZBI) and eventual depressive symptoms using the Beck Depression Inventory (BDI II). Results: Sixty-two caregivers were included in the analysis. The average ZBI score was 31 points (range 2 to 69). The caregiver burden was moderately correlated with the functioning of the patient at discharge (Spearman rho = -0.43, p < 0.001), need for constant supervision (Spearman rho = 0.34, p = 0.006), receiving care allowance (Spearman rho = 0.37, p = 0.004), and higher incidence of depressive symptoms in caregiver Conclusions: Special attention should be given to family members who become caregivers when the patients are discharged home. In subacute stroke rehabilitation programs screening testing with ZBI should be performed as well as additional education and psychological support for those with a total ZBI score above 24.
Descriptors     Interviews as Topic
Stroke
rehabilitation
Keywords     Zarit Burden Interview
ZBI
stroke
caregivers
burden
depression
Zaritov vprašalnik obremenjenosti skrbnikov
možganska kap
svojci
obremenjenost
depresija