Author/Editor     Mihevc, Matic; Petek Šter, Marija
Title     Povezanost epidemije COID-19 s pojavnostjo depresije in anksioznosti med zdravstvenimi delavci na primarni ravni
Translated title     The association between COVID-19 epidemic and depression and anxiety occurrence among primary healthcare workers
Type     članek
Source     In: 14. mednarodna znanstvena konferenca Povezovanje zdravstvenih ved skozi teorijo in prakso za znanstveni razvoj in napredek zdravstvenih strok ter dobrobit uporabnikov : zbornik predavanj z recenzijo : 10. junij 2021 : proceedings of lectures with peer review : June 10th, 2021 Jesenice : Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin
Publication year     2021
Volume     str. 120-130
Language     slv
Abstract     Teoretična izhodišča: Epidemija bolezni COVID-19 je pomembno vplivala na psihofizično stanje zdravstvenih delavcev, kar se lahko odraža kot pojav motenj razpoloženja in vpliva na slabšo oskrbo bolnikov. Za zmanjšanje njihovega vpliva na vsakdanje delo je potrebna ocena stanja, razumevanje dejavnikov tveganja in tvorba intervencij. Metoda: V decembru 2020 je bila opravljena pilotna raziskava med zdravstvenimi delavci v Zdravstvenem domu Trebnje (n = 49) in Domu starejših občanov Trebnje (n = 33). S pomočjo strukturirane ankete smo pridobili socio-demografske podatke, ocenili prisotnost depresije in anksioznosti, ocenili mero izpostavljenosti dvaindvajsetim COVID-19 stresorjem in ocenili uporabljene strategije spoprijemanja s stresom. Depresijo smo opredelili kot vrednost % 10 točk na vprašalniku o bolnikovem zdravju-9, anksioznost kot vrednost % 10 točk na vprašalniku o generalizirani anksiozni motnji-7. Uporabljene strategije spoprijemanja s stresom smo ocenili s pomočjo orodja Brief COPE. Za statistično analizo smo uporabili Mann-Whitneyev U test, hi-kvadrat test in model logistične regresije. Rezultati: Ocenjena prevalenca depresije med zdravstvenimi delavci je znašala 25,6 %, anksioznosti 17,1 %. Med zaposlenimi v domu starejših občanov smo ugotavljali pomembno višjo prevalenco depresije (%2 = 11,416, p = 0,001) in anksioznosti (%2 = 6,827, p = 0,009) kot med zaposlenimi v zdravstvenem domu. Napovedni dejavniki depresije so bili: stigma zaradi dela na območju z visokim tveganjem za okužbo (OR 3,05, 95 % IZ 1,24-7,52, p = 0,015), omejen dostop do življenjskih potrebščin (OR 2,90, 95 % IZ 1,34-6,27, p = 0,007), zmožnost sprejetja situacije (OR 0,22, 95% IZ 0,09-0,53, p = 0,001) in delovna doba 1-10 let (OR 17,55, 95 % IZ 1,84-167,50, p = 0,013). Napovedna dejavnika anksioznosti sta bila omejen dostop do življenjskih potrebščin (OR 3,24, 95 % IZ 1,67-6,28, p = 0,001) in zanikanje obstoja epidemije (OR 7,19, 95 % IZ 1,05-49,17, p = 0,044). Razprava: V času raziskave so bili delavci v domu starejših občanov soočeni z visoko stopnjo obremenitve zaradi izbruha okužb med stanovalci ob sočasnem izpadu delovne sile zaradi okužb zaposlenih, kar predstavlja vzrok za opazovane razlike. Potrebna je skrb za sprotno izobraževanje zaposlenih o COVID-19, poenotenje dela, izvajanje razbremenilnih pogovorov ter ob kadrovskih zmožnostih prerazporeditev kadra na kritična žarišča.Introduction: COVID-19 epidemic has had a profound negative impact on the mental health of healthcare workers, resulting in mood disorders and decreased quality of patient care. Early identification of risk factors and rapid interventions are needed to reduce the burden on mental health. Methods: A structured cross-sectional survey was conducted in December 2020 among 49 primary health center workers and 33 nursing home workers. A structured survey was used to determine sociodemographic factors, presence of depression and anxiety, degree of exposure to twenty-two COVID-19 stressors, and stress coping strategies used. Depression was defined as %10 points on the Patient Health Questionnaire-9, anxiety as %10 points on the General Anxiety Disorder-7 questionnaire. Stress coping strategies were assessed using the Brief Coping Orientation to Problems Experienced instrument. The Mann-Whitney U test, chi-squared test, and logistic regression were used for statistical analysis. Results: The prevalence of depression was 25.6 % and 17.1% of anxiety. A significantly higher prevalence of depression (%2=11.416, p=0.001) and anxiety (%2=6.827, p=0.009) was observed in a nursing home compared to primary healthcare center workers. Independent predictors of depression were stigma related to working in a high-risk area (OR 3.05, 95% CI 1.24-7.52, p=0.015), difficulty in assessing daily life resources (OR 2.90, 95% CI 1.34-6.27, p=0.007), ability to accept the situation (OR 0.22, 95% CI 0.09-0.53, p=0.001), and years of service 1-10 years (OR 17.55, 95% CI 1.84-167.50, p=0.013). Independent predictors of anxiety were difficulty in assessing daily life resources (OR 3.24, 95% CI 1.67-6.28, p=0.001) and the denial of the existence of epidemics (OR 7.19, 95% CI 1.05-49.17, p=0.044). Discussion: Healthcare workers in the nursing home were exposed to a high workload during the survey period due to numerous infectious outbreaks among residents accompanied by staff loss due to infections among employees, which explains the observed differences. To reduce the epidemic burden, regular education of healthcare workers about COVID-19, standardization of work, implementation of talk therapy, and staff relocation to critical sites are recommended.
Keywords     COVID-19
motnje razpoloženja
domovi starejših občanov
stigma
zanikanje
COVID-19
mood disorders
nursing homes
social stigma
denial