Author/Editor     Pašić, Klemen; Ivetić, Vojislav
Title     Working conditions and satisfaction with working conditions among Slovenian family medicine trainees: a cross-sectional study
Translated title     Delovne razmere in zadovoljstvo z njimi med slovenskimi specializanti družinske medicine: presečna študija
Type     članek
Vol. and No.     Letnik 60, št. 4
Publication year     2021
Volume     str. 237-243
ISSN     1854-2476 - Slovenian journal of public health : the journal of National Institute of Public Health
Language     eng
Abstract     Introduction: In order to achieve a high standard in training programmes for future family medicine specialists, it is essential to have good tutors with well-organised family medicine practices. Proper working conditions for young doctors are essential for their satisfaction and future professional development. The aim of our study was to check the current working conditions of family medicine trainees in the practical modular part of the training programme in Slovenia, and to determine their satisfaction with working conditions. Methods: A cross-sectional study was conducted. The data was collected through a questionnaire distributed to 105 family medicine trainees undergoing the practical modular part of their training programme. Results: The study showed that the following 7 out of 25 organisational and labour law factors are significantly associated with a trainee's general satisfaction with working conditions: the location where work with patients takes place, the privacy of the premises, the accessibility of the main tutor, a constant patient population, suitable places for rest, paid out-of-hours substitutions, and appropriate pay grade. Conclusion: The results we obtained can be used to address certain aspects of trainee's working conditions in Slovenia that need improvement. By determining which working conditions significantly affect a trainee's satisfaction, we have the opportunity to modify these conditions and thereby improve the training programme. This could result in a less stressful and more efficient residency programme.Namen dela: Družinska medicina predstavlja enega od ključnih dejavnikov organizacije vsakega modernega in kakovostnega zdravstvenega sistema. Ob tako pomembni nalogi, ki jo v zdravstvenemu sistemu skuša uresničevati družinska medicina, je smiselno pričakovati ustrezne delovne razmere, ki vključujejo tudi kakovostno izobraževanje bodočih specialistov družinske medicine. Pri tem so izjemnega pomena dobri mentorji in primerna organizacija ustanove, ki lahko mlademu zdravniku v svojih ambulantah zagotovi ustrezne pogoje dela. Namen naše raziskave je bil preveriti delovne razmere slovenskih specializantov družinske medicine v ambulantno-modularnem delu specializacije in izmeriti njihovo zadovoljstvo delovnimi razmerami.Metode: Uporabili smo presečno obliko študije. Podatki so bili zbrani z tridelnim vprašalnikom, ki je bil razdeljen 105 slovenskim specializantom družinske medicine (v tem trenutku 29,75 % vseh specializantov družinske medicine v državi) v ambulantno-modularnem delu specializacije. Prvi del vprašalnika se je nanašal na sociodemografske značilnosti specializantov družinske medicine, drugi del pa na delovne razmere, v katerih opravljajo program specializacije. Poudarek je bil na mentorstvu, zagotavljanju ustreznih prostorov in opreme za diagnostiko ter redno delo, ureditvi ustrezne zasebnosti pri delu, srečanju z regionalnim koordinatorjem, uporabi računalnika, ustreznih izobraževanjih, uporabi poklicnih kartic, ustreznem plačnem razredu ipd. Tretji del ankete je vseboval vprašanja o zadovoljstvu zaposlenih (notranji odnosi, motivacija in zavzetost, občutek pripadnosti instituciji, struktura organizacije, strokovna usposobljenost in učenje, zavedanje poslanstva, vizije in ciljev, notranja komunikacija in informacije).Rezultati: Raziskava je pokazala, da je naslednjih 7 od 25 organizacijskih in delovnopravnih dejavnikov pomembno povezanih s specializantovim splošnim zadovoljstvom delovnimi razmerami: lokacija dela s pacienti, zasebnost prostora, dostopnost glavnega mentorja, stalnost populacije bolnikov, ustrezen prostor za odmor, plačana nadomeščanja izven delovnega časa in ustreznost plačnega razreda.Zaključek: V raziskavi smo predstavili delovne razmere slovenskih specializantov družinske medicine v ambulantno-modularnem delu specializacije. S pridobljenimi rezultati lahko opozorimo na določena slabša področja delovnih razmer specializantov in s tem vplivamo na njihovo izboljšanje. Ugotovili smo, katera področja delovnih razmer pomembno vplivajo na zadovoljstvo specializantov družinske medicine v Sloveniji ter s tem pridobili priložnost za predlaganje sprememb in s tem izboljšanje samega programa usposabljanja. Posledično bi lahko povečali učinkovitost poteka specializacije in predvsem zmanjšali stres pri specializantih.
Keywords     family medicine
primary healthcare
trainees
working conditions
satisfaction
družinska medicina
primarno zdravstveno varstvo
specializanti
delovne razmere
zadovoljstvo