Author/Editor		Skralovnik-Štern, Aleksandra; Šorli, Jurij; Budihna, Natača
Title		Priporočila za obravnavo bolnikov pri sumu na akutno pljučno embolijo
Translated title		Strategy for diagnosis of patients with suspected acute pulmonary embolism
Type		članek
Source		Zdrav Vestn
Vol. and No.		Letnik 65, št. Suppl 2
Publication year		1996
Volume		str. II-43-7
Language		slo
Abstract		Background. Reducing the death rate of patients with suspected pulmonary embolism depends more on the improvement of diagnosis than on better therapeutic approach. Pulmonary embolism is not a disease; it is rathera a complication of deep venous thrombosis, particularly in the popliteal fossa and above. Ultrasonography with compression is a part of the integrated diagnosic approach. The facts to be considered in estimating clinical probality of pulmonary embolism are: risk factors, symptoms and signs, chest x-ray, blood gasses, ECG and cardiac ultrasound. Modified PIOPED criteria (1993) based on ventilation-perfusion mismatches help to estimate the probability of pulmonary embolism. Pulmonary angiography, done timely, remains a golden standard, but false negative results do accur. An integrated diagnostic approach is based on clinical probability of pulmonary embolism and two screening procedures - V-P scintigraphy and ultrasound of peripheral veins. The decision about pulmonary angiography should be made as the final step of this integrated approach. Conclusions. All these procedures are valuable, but a degree of uncertainity and discomfort in diagnosing pulmonary embolism remains.
Summary		Izhodišča. Zboljšanje diagnostike lahko bolj zmanjša število smrti zaradi pljučnih embolij kot boljši terapevtski pristopi. Pljučne embolije niso bolezenska entiteta, ampak le zaplet globoke venske tromboze, najpogosteje iz ven nad koleni. UZ preiskava perifernih ven s kompresijo je del integralne obdelave bolnika. Pri presoji klinične verjetnosti pljučnih embolij upoštevamo dejavnike tveganja, anamnezo, klinično stanje bolnika, rentgensko sliko in plinsko analizo arterijske krvi, EKG in UZ srca. Stopnjo verjetnosti pljučnih embolij po ventilacijsko-perfuzijski scintigrafiji ocenjujemo po modificiranih PIOPED kriterijih (1993). Zlasti standard je v pravem času narejena pljučna angiografija, vendar je lahko lažno negativna. Integrirani diagnostični pristop je osnovan na klinični verjetnosti pljučnih embolij in dveh presejalnih testih - V-P scintigrafija in UZ perifernih ven. Če diagnoza ostaja vprašljiva, se odločimo še za pljučno angiografijo. Zaključki. Pri interpretaciji bolezni so vse preiskave lečečemu zdravniku v veliko pomoč, vendar nas še vedno moti večja ali manjša stopnja negotovosti in nelagodnosti ob diagnozi pljučnih embolij.
Descriptors		PULMONARY EMBOLISM LUNG DISEASES PULMONARY ARTERY RISK FACTORS