Author/Editor     Ličina, Milan
Title     Pomen osebnostnih in socialnih dejavnikov pri poporodnem depresivnem sindromu
Translated title     Significance of personality and social factors in postpartum depression syndrom
Type     članek
Source     Zdrav Vestn
Vol. and No.     Letnik 66, št. 6
Publication year     1997
Volume     str. 285-88
Language     slo
Abstract     Background. The genesis of pospartum depressive disorder involves personality and social factors. The object of the study is their role in pospartum blue, postpartum neurotic depresion and major postpartum depressive episode. Methods and results. In the research study three groups of postpartum women were included: 1st control group of non-depressed postpartum women and two experimental groups, 2nd group of non-hospitalised postpartum women and 3nd group of depressed hospitalised postpartum women. The groups were matched as regards the number of subjects (N=30), age, educational level, material status and nationality. In the all of three groups of postpartum women, psychiatric interview was performed, social data were gathered by means of an psychiatric interview, and relevant psychological dimensions measured by personality questionnaires. The data on personal and health development were gathered by means of a structured anamnestic interview. Conclusions. It can be concluded that personal and social factors play an important role in the occurrence of postpartum depressions, i.e. in minor as well as major postpartum depressive episodes.
Summary     Izhodišča. Članek obravnava osebnostne in socialne dejavnike pri poporodnem depresivnem sindromu ter njihov pomen pri blažjih in hujših poporodnih depresijah. V okviru poporodnega depresivnega sindroma obravanva: poporodno otožnost (PO), poporodno nevrotično depresijo (PND) in poporodno veliko depresivno epizodo (PVDE). Metode in rezultati. V raziskavo smo vključili tri skupine porodnic: I - kontrolna skupina nedepresivnih porodnic in dve eksperimentalni skupini, II-skupina depresivnih nehospitaliziranih porodnic. Skupine so bile izenačene po številu (N=30), po starosti, po izobrazbi, zakonskem stanu in narodnosti. Pri vseh treh skupinah porodnic smo opravili psihiatrične intervjuje, z anketami zbrali socialne podatke in z osebnostnimi vprašalniki zajeli relevantne psihološke dimenzije. Podatke o osebnostnem in zdravstvenem razvoju smo zajeli s pomočjo strukturiranega anamnestičnega intervjuja. Zaključki. Sklepamo, da imajo osebnostni in socialni dejavniki pomembno vlogo pri nastanku poporodnih depresij, tako blažjih depresij kot tudi poporodnih velikih depresivnih epizod.
Descriptors     DEPRESSIVE DISORDER
SOCIAL CONDITIONS
LABOR
PREGNANCY