Author/Editor		Verovnik, Franc
Title		Zdravljenje atrijske fibrilacije
Translated title		The management of atrial fibrillation
Type		članek
Source		Zdrav Vestn
Vol. and No.		Letnik 66, št. 6
Publication year		1997
Volume		str. 303-7
Language		slo
Abstract		Background. Atrial fibrillation is one of the most common arrhythmias encountered in our clinical practice. Despite this, our understanding of its underlaying electrophysiologic mechanisms remains incomplete. This is why its management is not successful enough. The therapeutic goal must be clearly defined before treatment is initiated. The form of atrial fibrillation is important: it can be paroxysmal or chronic. One possible decision can be the restoration of sinus rhythm by means of medical or electrical cardioversion, and in the last years by invasive methods, too. These patients benefit from improvement of haemodynamic profile, there are fewer thrombembolic complications and fewer symptoms. With the chronic irreversible form of atrial fibrillation the therapeutic aim is control of ventricular rate by means of medical treatment or nonpharmacological procedures. Patients aged over 65 years should be anticoagulated, which has proven to reduce the thrombembolic complications. Conclusions. The management of atrial fibrillation is constantly developing, including newer methods to restore and maintain sinus rhythm, newer approaches to ventricular rate control, newer aspects regarding the use of anticoagulation and newer nonpharmacologic therapies. These newer developments may lead over the next 10 years to a profound change in the management of atrial fibrillation as has been the case with newer therapies of other arrhythmais in the past 10 years.
Summary		Izhodišča. Atrijska fibrilacija je ena najpogostejših aritmij, s katero se srečujemo zdravniki pri vsakdanjem delu. Kljub temu pa je naše znanje o njenih elektrofizioloških mehanizmih pomankljivo. Zato tudi zdravljenje ni dovolj uspešno. Pred začetkom zdravljenja si moramo razjasniti, kaj želimo z njim doseči. Pri tem je treba upoštevati vrsto atrijske fibrilacije, ki je lahko paroksizmalna ali kronična. Lahko se odločimo za konverzijo v sinusni ritem s pomočjo zdravil ali z elektrokonverzijo, zadnja leta pa tudi s kirurškimi posegi. Tako zdravljenje je za bolnike nedvomno ugodno, ker se jim izboljša hemodinamika, imajo manj tromboemboličnih zapletov in manj simptomov. Pri kronični nepopravljivi obliki atrijske fibrilacije pa skušamo z zdravljenjem vzdrževati primerno frekvenco prekatov. To je možno doseči z zdravili ali pa tudi s posegi brez zdravil. Bolniki s kronično atrijsko fibrilacijo, ki so starejši od 65 let, praviloma potrebujejo trajno antikoagulantno zdravljenje, ki dokazano zmanjšuje tromboembolične zaplete. Zaključki. Zdravljenje atrijske fibrilacije se nenehno razvija, pojavljajo se novi načini vzpostalvjanja in vzdrževanja sinusnega ritma, nove možnosti nadzorovanja odgovora prekatov, novi pogledi na antikoagulantno zdravljenje in nove nefarmakološke oblike zdravljenja te aritmije. Razvoj novih metod lahko v prihodnjih 10 letih korenito spremeni dosedanji način zdravljenja atrijske fibrilacije. Podobno se je zgodilo pri zdravljenju drugih vrst aritmij.
Descriptors		ATRIAL FIBRILLATION SLOVENIA