Author/Editor     Voga, Gorazd; Žuran, Ivan; Krivec, Bojan; Skale, Rafael; Parežnik, Roman; Podbregar, Matej
Title     Primerjava klinične in hemodinamske ocene popuščanja srca pri bolnikih z akutnim srčnim infarktom
Translated title     Comparison of clinical and hemodynamic assessment of heart failure in patients with acute myocardial infarction
Type     članek
Source     Zdrav Vestn
Vol. and No.     Letnik 66, št. 7-8
Publication year     1997
Volume     str. 359-63
Language     slo
Abstract     Background. Heart failure still represents an important problem in patients with AMI. Despite many diagnostic techniques, clinical examination remains the basic method for it's detection. However, clinical signs of heart failure are neither specific nor sensitive and can lead to incorrect therapeutic decisions. We compared clinical assessment of heart fialure with measured hemodynamic variables. Methods. 37 patients with AMI and clinical signs of moderate heart failure (group A0, pulmonary edema (group B) and cardiogenic shock (group C) were included in the study. After clinical assessment heart frequency, MAP, CVP, CI, SvO2 and serum lactate were determined and compared with clinical signs of heart failure. Results. According to clinical examination the values of PAOP>18 mm Hg were underestimated in 19% of patients, and values of CI<2.21/min/m2 were overestimated in 33% of patients. The most striking difference between clinical and hemodynamic assessment was found in the group B. After hemodynamic assessment the therapy was changed in 42% (13/31) of patient. Furthermore, 19% (7/37) did not require any additional treatment. Conclusions. Clinical examination enables only rough estimation of heart failure in patients with AMI. For proper therapeutic decisions heart failure should be assessed with additional objective methods.
Summary     Izhodišča. Srčno popuščanje je pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom še vedno pomemben problem. Čeprav za njegovo opredelitev uporabljamo različne preiskave, srčno popuščanje pri večini bolnikov ocenjujemo klinično, ker pri pomembnem številu bolnikov klinični znaki srčnega popuščanja niso niti dovolj značilni niti občutljivi, se lahko odločimo za neustrezno zdravljenje. Zato smo klinično oceno srčnega popuščanja primerjali z izmerjenimi hemodinamskimi spremenljivkami. Metode. V raziskavo smo vključili 37 bolnikov z AMI in kliničnimi znaki zmernega pljučnega zastoja (skupina A), pljučnega edema (skupina B) in kardiogenega šoka (skupina C). Po klinični opredelitvi smo izmerili srčno frekvenco, MAP, CVP, PAOP, CI, SvO2 in serumski laktat. Dobljene vrednosti smo primerjali s kliničnimi znaki srčnega popuščanja. Rezultati. S kliničnim pregledom smo vrednosti PAOP>18 mm Hg podcenili pri 19% bolnikov, vrednosti CI<2,21/min/m2 pa precenili pri 33% bolnikov. Najpomembnejše razlike med klinično in hemodinamsko oceno srčnega popuščanja smo opazili v skupini B. Na osnovi izmerjenih hemodinamskih spremenljivk smo se pri 42% (13/31) bolnikov odločili za drugačno zdravljenje, kot smo ga sprva načrtovali. 19% bolnikov (7/37) načrtovanega dodatnega zdravljenja ni potrebovalo. Zaključki. S klinično oceno lahko le okvirno opredelimo bolnike s popuščanjem srca. Za pravilno odločitev o načinu zdravljenja moramo pri večini bolnikov obliko in stopnjo popuščanja srca dodatno objektivno opredeliti.
Descriptors     MYOCARDIAL INFARCTION
HEART FAILURE, CONGESTIVE
ACUTE DISEASE
HEMODYNAMICS
SHOCK, CARDIOGENIC