Author/Editor		Mencej, Meta
Title		Slovenska gerontologija včeraj in danes - kaj pa jutri?
Translated title		Slovene gerontology today and yesterday - what about tomorow?
Type		članek
Source		Zdrav Vars
Vol. and No.		Letnik 37, št. 1-2
Publication year		1998
Volume		str. 57-60
Language		slo
Abstract		The article tackles three periods of Slovene gerontology. The first period covers the time from the mid-sixties, when systematic discussions about the problems of aging started at the level of the Republic up to the independence of Slovenia. At the beginning of this period Slovenia got the Institute for Gerontology and Geriatrics, and lost it at the end of this period. The Gerontological Association of Slovenia was established to act as the primary coordinator of the activities on the domain of gerontology. The second period covers the time from the gaining of independence till today, and the third period aims at the questions, problems and tasks, which await Slovenian gerontology in the next decade. Many questions, exposed at the beginning of the first period, are still relevant today. They should be considered from the poinc of view of the changed social conditions, the numerical and relative increase of the share of the elderly in the whole population, the general trend towards a reduction of social rights, and a reintroduction or revitalization of the private work and initiatives also in the area of health and social care. As a special problem, the question of the Slovenian gerontological leading professional institution is exposed.
Summary		Članek obravnava tri obdobja slovenske gerontologije. Prvo obdobje zajema čas od sredine šestdesetih let, ko so se začele sistematične razprave na republiški ravni o problemih staranja, pa do osamosvojitve Slovenije. Na začetku tega obdobja je Slovenija dobila Inštitut za gerontologijo in geriatrijo in ga na koncu obdobja tudi izgubila. Ustanovljeno je bilo Gerontološko društvo Slovenije kot osrednji usklajevalec dejavnosti na področju gerontologije. Drugo obdobje zajema čas od osamosvojitve do danes, tretje pa kaže na vprašanja, probleme in naloge, ki čakajo slovensko gerontologijo v prihodnjem desetletju. Številna vprašanja, ki so bila izpostavljena na začetku prvega obravnavanega obdobja, so aktualna še danes. Nanje pa je zdaj treba gledati z vidika spremenjenih družbenih razmer, številčnega in sorazmernega povečevan ja deleža starih Ijudi med prebivalstvom, splošne težnje po zmanjševanju socialnih pravic ter ponovne uvedbe oziroma oživIjanja zasebnega dela in pobud tudi na področjih zdravstvenega in socialnega varstva. Problematično je zlasti vprašanje slovenskega gerontološkega strokovnega vrha.