Author/Editor		Rozman, Ciril
Title		Treatment of chronic lymphocytic leukaemia and low-grade non Hodgkin's lymphomas with fludarabine
Translated title		Zdravljenje kronične limfocitne levkemije in ne-Hodgkinovih limfomov s fludarabinom
Type		članek
Source		Zdrav Vestn
Vol. and No.		Letnik 67, št. Suppl 1
Publication year		1998
Volume		str. 5-8
Language		eng
Abstract		Fludarabine belongs to the new generation of purine analogues, used for the therapy of chronic lymphoproliferative disorders. In chronic lymphocytic leukaemia (CLL) fludarabine can bring about a remission in more than 70% of previously untreated patients, with more than 25% achieving a complete remission. These figures are lower in relapsing or resistant CLL. Fludarabine is more activite than either chlorambucil or the combination of cyclophosphamide, doxorubicin and prednisone (CAP). It is still unclear whether this higher activity will be translated into longer survival. In non-Hodgkin's lymphoma (NHL), fludarabine is active chiefly in low-grade types, in which remission rates of about 60% have been achieved in predominantly pretreated patients. There is growing experience with the use of fludorabine as part of combination therapy both in CLL and low-grade NHL. This drug can be combined with adriamycin, mitoxantrone, cyclophosphamide or glucocorticoids. Generally, higher response rates are achieved with combination therapy than with fludarabine alone. The most important side-effects are myelosuppression, immunosupression characterized by a severe and long-lasting depletin of CD4+ T lymphocytes, autoimmune haemolytic anaemia and transfusion-associated graft-versus-host disease. Fludarabine alone or in combination with other agents should be considered as first line therapy when the aim i sto cure the underlying condition, e.g. in young patients with aggressive disease in whom chemotherapy is followed by bone marrow transplantation. In other situations, fludarabine is still, an experimental drug, whose definitive place will be determined from ongoing randomized trials.
Summary		Fludarabin je novejše zdravilo iz skupine purinskih analogov, ki ga uporabljamo za zdravljenje kroničnih limfoproliferativnih bolezni. S fludarabinom dosežemo pri prej nezdravljenih bolnikih s kronično limfocitno levkemijo (KLL) več kot 70% remisij, od tega 25% popolnih remisij bolezni. Odstotek remisij bolezni pa je znatno manjši pri ponovnem poslabšanju bolezni in pri tistih, ki so bili rezistentni na zdravljenje z drugimi citostatiki. Pri zdravljenju KLL je fludarabin bolj učinkovit kot klorambucil ali CAP (ciklofosfamid, doksorubicin in prednizon). Kljub veliki učinkovitosti fludarabina pri zdravljenju KLL, pa z njim zaenkrat še niso uspeli podaljšati preživetja bolnikov. S fludarabinom dosežemo okoli 50% remisij bolezni pri poprej že zdravljenih bolnikih z ne-Hodgkinovimi limfomi nizke stopnje malignosti (NHL). Vse več je izkušenj, ki potrjujejo da je fludarabin še učinkovitejši pri zdravljenju bolnikov s KLL in NHL, če ga uporabljamo v kombinaciji z adriamicinom, mitoksantronom, ciklofosfamidom ali glukokortikoidi. Med neželenimi pojavi je najpomembnejše zaviralno delovanje na kostni mozeg in imunski odziv, predvsem s hudim in dolgotrajnim zmanjšanjem limfocitov T celic pomagalk. Poleg tega se lahko pojavi avtoiumunska hemolitična anemija, po transfuziji krvi pa reakcija presadka proti gostitelju. Fludarabin sam ali v kombinaciji z drugimi zdravili se priporoča kot prvo zdravljenje KLL pri mlajših bolnikiv z napredovalo boleznijo, pri katerih želimo zdravljenje nadaljevati s presaditvijo kostnega mozga. Pri drugih bolnikih s kroničnimi limfoproliferativnimi boleznimi je fludarabin še vedno zdravilo, ki se preizkuša in šele zaključki raziskav bodo določili natančno mesto uporabe.
Descriptors		LEUKEMIA, LYMPHOCYTIC, CHRONIC LYMPHOMA, NON-HODGKIN'S PURINES LYMPHOMA, LOW-GRADE SURVIVAL ANALYSIS