Author/Editor     Keber, Irena; Škof, Erik; Špan, Matjaž; Štlek, Mateja; Gužič, Barbara
Title     Učinkovitost pri izvajanju sekundarne preventive po srčnem infarktu: razlike med tremi slovenskimi mesti
Translated title     Efficacy in application of secondary preventive measures after myocardinal infarction: the differences between three Slovenian cities
Type     članek
Source     Zdrav Vestn
Vol. and No.     Letnik 67, št. 12
Publication year     1998
Volume     str. 707-11
Language     slo
Abstract     Background. The effective application of secondary preventive measures results in diminished rate of recurrent coronary events after myocardial infarction. We compared risk factors management and preventive medical treatment in patients from three Slovenian cities: in patients from Ljubljana who had participated during convalescence in out-patient rehabilitation program in the university hospital and patients from Izola and Jesenic ewho had been treated during acute in general hospitals. Methods. The data on subjects were gathered from the register of Cardiac rehabilitation unit, University Clinical Centre Ljubljana and from archives of General Hospitals izola and Jesenice. THe patients who had suffered myocardial infarction in the period from 1 Jan. 1989 to 31 Dec. 1995 were selected for the study. Three-hundred fifty patients from Ljubljana and 420 randomly selected patients from Izola and Jesenice out of 1290 were invited to participate in the study. The data were gathered by questionnaire, clinical examination and laboratory blood analyses. Results. Three hundred twenty (42%) patients agreed to participate in the study: 180 (51%) from Ljubljana, 66 (31%) from izola in 74 (35%) from Jesenice; 247 males and 73 females with mean age of 63 (s.d.: 9.4) years. The median period from infarction was 5 years. History data revealed that 86% of patients gave up smoking, 78% were regular physicaly active and 60% had some sort of protective diet. At physical examination, 23% of patients had elevated arterial blood pressure and 14% had borderline hypertension, 27% were obese with body mass index (BMI) more than 30 kg/m2 and 30% were overweight with BMI betwen 27 kg/m2 and 30 kg/m2. Serum total cholesterol (mean+-s.d.: 5.85+-1.1 mmol/l was above 5,2 mmol/l in 68% of patients and fasting glucose (mean+-s.d.: 6.4+-2.3) above 5.6 mol/l in 52% patients.(Abstract truncated at 2000 characters)
Summary     Izhodišča. S sekundarno preventivo lahko pomembno zmanjšamo pogostost ponovnih koronarnih zapletov po srčnem infarktu. V raziskavi smo proučevali njeno izvajanje več let po srčnem infarktu v treh slovenskih mestih: pri bolnikih, ki so opravili nekajmesečno ambulantno rehabilitacijo med rekonvalescenco v klinični bolnišnici v Ljubljani, in pri bolnikih, ki so bili v akutnem obdobju zdravljeni v splošnih bolnišnicah v Izoli in na Jesenicah. Metode. Podatke o preiskovancih smo dobili v registru Enote za ambulantno rehabilitacijo srčnih bolnikov Kliničnega centra v Ljubljani in v arhivih Splošnih bolnišnic Izola in Jesenice. Za raziskavo smo izbrali bolnike, ki so preboleli srčni infarkt v obdobju od 1. 1. 1989 do 31. 12. 1995. Od skupno 1290 (v Ljubljani 350, v Izoli in na Jesenicah 940) smo k raziskavi pismeno povabili vseh 350 bolnikov iz Ljubljane in po 210 naključno izbranih bolnikov iz Izole in Jesenic. Podatke smo zbrali z anketo, kliničnim pregledom in laboratorijskimi preiskavami krvi. Rezultati. odzvalo se je 320 (42%) bolnikov: 180 (51%) iz Ljubljane, 66 (31%) iz Izole in 74 (35%) z Jesenic, 247 moških in 73 žensk, s povprečno starostjo 63 (s.d.: 9,4) let. Mediano obdobje od infarkta je bilo pet let. Kajenje je opustilo 86% (160 od 187) kadilcev, 78% bolnikov se je ocenilo kot telesno dejavne, 60% je imelo varovalno prehrano. Pri pregledu smo pri 14% bolnikov ugotovili mejno hipertenzijo in pri 23% povišan krvni tlak. 27% bolnikov je bilo debelih (indeks telesne mase - ITM več kot 30 kg/m2), 30% pa je imelo zmerno zvečano telesno težo (ITM med 27 kg/m2 in 30 kg/m2. Zvečer celokupni holesterol v krvi nad 5,2 mmol/l smo našli pri 68%, povprečna vrednost je bila 5,8 (s.d.: 1,1) mmol/l. Krvni sladkor na tešče je bil zvečan nad 5,6 mmol/l pri 52% bolnikov, povprečna vrednost je bila 6,4 (s.d.: 2,3) mmol/l.(Izvleček prekinjen pri 2000 znakih)
Descriptors     MYOCARDIAL INFARCTION
CORONARY DISEASE
QUESTIONNAIRES
RISK FACTORS
SMOKING
HYPERTENSION
OBESITY
CHOLESTEROL
DIABETES MELLITUS