Author/Editor		Beović, Bojana
Title		Aminoglikozidi
Translated title		Aminoglycosides
Type		članek
Source		Med Razgl
Vol. and No.		Letnik 39, št. Suppl 1
Publication year		2000
Volume		str. 49-63
Language		slo
Abstract		For years, aminoglycosides have remained a useful antimicrobial tool because of the relatively slow development of bacterial resistance and their low cost. Their antimicrobial spectrum predominantly includes aerobic gram-negative bacteria, but they act synergistically against gram-positive bacteria as well, and some are active against mycobacteria. Nowadays, aminoglycosides are rarely used against gram- negative bacteria as a monotherapy; they are usually combined with beta-lactams and glycopeptides to accelerate the bactericidal effect and slow down the development of resistance. Clinical studies supporting the use of aminoglycosides in combination are rare. Most often, aminoglycosides are used in a combination for severe Pseudomonas aeruginosa infections, some other gram-negative and staphylococcal infections, febrile neutropenia and endocardicis. Aminoglycosides have a relatively narrow therapeutic index and their most important toxic effects are nephrotoxicity and ototoxicity. Due to a good pharmacodynamic effect of high doses, the postantibiotic effect and probably lower toxicity of less frequent larger doses, once-daily dosage of aminoglycosides has become increasingly popular in recent years. Once-daily aminoglycoside dosage has been studied in many clinical trials. These have confirmed the equal or lower toxicity and equal efficacy of their once-daily dosage in comparison with the traditional aminoglycoside dosage. However, this type of dosage is still not recommended fox certain groups of patients and for some infections for which its efficacy has not yet been tested. Since aminoglycosides are toxic and their dosage largely depends on the underlying disease, especially renal failure all treatment with aminoglycosides should be carefully planned and monitored.
Summary		Aminoglikozidi sodijo med starejše antibiotike, ki se zaradi učinkovitosti, sorazmerno počasnega razvoja odpornosti in nizke cene še vedno uspešno uporabljajo. Njihov protimikrobni spekter obsega predvsem po Gramu negativne bacile, sinergistično delujejo tudi proti po Gramu pozitivnim mikroorganizmom, nekateri so učinkoviti proti mikobakterijam. V današnjem času jih redkeje uporabljamo za zdravljenje okužb s po Gramu negativnimi bakterijami kot monoterapijo, pogosteje jih predpisujemo v kombinacijah z betalaktamskimi antibiotiki ali glikopeptidi. S kombinacijami želimo doseči hitrejše ubijanje bakterij in preprečiti razvoj odpornosti. Kliničnih raziskav o utemeljenosti kombinacij ni prav veliko. Največkrat se aminoglikozidi v kombinacijah uporabljajo pri težkih okužbah s Pseudomonas aeruginosa in drugimi po Gramu negativnimi bakterijami ter stafilokoki, pri febrilnih nevtropeničnih bolnikih in pri bolnikih z vnetjem srčnih zaklopk. Aminoglikozidi sodijo med antibiotike z ožjim terapevtičnim indeksom, najpomembnejša toksična učinka sta okvara ledvic in notranjega ušesa. Zaradi ugodnega farmakodinamskega učinka velikih odmerkov, postantibiotičnega učinka in verjetne manjše toksičnosti manj pogostih večjih odmerkov se je v zadnjem času uveljavilo enkratno dnevno odmerjanje aminoglikozidov. Enkratno dnevno odmerjanje aminoglikozidov so v zadnjih letih preizkusili v številnih kliničnih raziskavah, ki potrjujejo enako ali manjšo toksičnost in enako učinkovitost enkratnega dnevnega odmerjanja v primerjavi z običajnim načinom odmerjanja, še vedno pa učinkovitost enkratnega dnevnega odmerjanja aminoglikozidov ni preizkušena pri določenih skupinah bolnikov in posameznih okužbah. Ker so aminoglikozidi toksični in je njihovo odmerjanje v veliki meri odvisno od bolnikovih osnovnih bolezni, zlasti delovanja ledvic, je treba odmerjanje aminoglikozidov skrbno načrtovati in spremljati.
Descriptors		AMINOGLYCOSIDES ANTIBIOTICS, AMINOGLYCOSIDE DRUG ADMINISTRATION SCHEDULE