Author/Editor		Verovnik, Franc
Title		Pomen zgodnje konverzije paroksizmalne atrijske fibrilacije
Translated title		The importance of early cardioversion of paroxysmal atrial fibrillation
Type		članek
Source		Zdrav Vestn
Vol. and No.		Letnik 71, št. 1
Publication year		2002
Volume		str. 39-42
Language		slo
Abstract		Background. Atrial fibrillation is one of the most common arrhythmias. There is a traditional division by time course into acute and chronic forms. The classification of acute forms is unsatisfactory. Paroxysmal atrialfibrillation is one of the acute forms. There is a great variation in the frequency, duration and clinical pictures of its episodes. These can be asymptomatic or may cause significant hemodynamic disturbances, more or less unpleasant for the patients. There is growing evidence that paroxysmal atrial fibrillation could confer a hypercoagulable state, which is well known for the chronic atrial fibrillation. The possibility of thromboembolic incidents increases with the duration of an episode of paroxysmal atrial fibrillation and is dependent on risk factors for thromboembolisms. Conclusions. The early cardioversion of paroxysmal atrialfibrillation into sinus rhythm is indicated when significant hemodynamic disturbances arepresent. Pharmacological or electrical cardioversion could be used. The early cardioversion is also recommended, as the possibility of thromboembolic incidents in the first few hours is very low. There are no firm guidelines for profilactic anticoagulation during an attack of paroxysmal atrial fibrillation. The decision for permanent antithrombotic therapy of patients with paroxysmal atrial fibrillation is based on duration and frequency of episodes, on patient's age, and risk factors for thromboembolisms in atrial fibrillation.
Summary		Izhodišča. Atrijska fibrilacija je ena najpogostejših aritmij. Glede na njen časovni potek razlikujemo akutne in kronične oblike. Klasifikacija akutnih oblik še ni zadovoljivo rešena. Ena od akutnih oblik je paroksizmalna atrijska fibrilacija, pri kateri so napadi različni po pogostnosti, trajanju in kliničnih manifestacijah. Lahko so povsem asimptomatski ali pa povzročijo pomembne hemodinamske motnje, ki jih bolniki običajno slabo prenašajo. Vse več je dokazov, da se lahko tudi pri napadih paroksizmalne atrijske fibrilacije poveča strjevanje krvi, kar je sicer že dolgo znano pri kroničnih oblikah atrijske fibrilacije. Možnost trombemboličnih zapletov se verjetno povečuje s trajanjem paroksizma atrijske fibrilacije in je odvisna od dejavnikov tveganja za nastanek trombembolizmov. Zaključki. Čimprejšnja konverzija v sinusni ritem je indicirana zlasti pri tistih oblikah paroksizmalne atrijske fibrilacije, pri katerih se pojavljajo pomembne hemodinamske motnje. Lahko se odločimo za konverzijo z zdravili ali elektrokonverzijo. Zgodnja konverzija je priporočljiva tudi zato, ker je možnost trombemboličnih zapletov kmalu po nastanku aritmije najmanjša. Zanesljivih priporočil o antikoagulantni zaščiti pri napadu paroksizmalne atrijske fibrilacije še ni. O trajnem antitrombotičnem zdravljenju se odločamo glede na pogostnost in trajanje napadov, bolnikovo starost in dejavnike tveganja za nastanek trombembolizmov pri atrijski fibrilaciji.
Descriptors		ATRIAL FIBRILLATION ELECTRIC COUNTERSHOCK THROMBOEMBOLISM ANTICOAGULANTS