Author/Editor		Plesničar, Andrej; Družina, Branko; Kovač, Viljem; Kralj, Božo
Title		Environment and breast cancer - the role of xenooestrogens in breast cancer carcinogenesis
Translated title		Ksenoestrogeni in njihova vloga pri nastanku in razvoju karcinoma dojke
Type		članek
Source		Radiol Oncol
Vol. and No.		Letnik 36, št. 1
Publication year		2002
Volume		str. 63-72
Language		eng
Abstract		Background. The survival rate of breast cancer patients has not changed much in the last few decades in developed countries. In order to improve the efficacy of breast cancer prevention and treatment, the role of xenooestrogens in the mechanisms of its development has been evaluated. These industrial chemicals bear little structural resemblance to each other and bind to the oestrogen receptors of exposed cells and/or trigger oestrogenic responses in laboratory test systems. Exposure to xenooestrogens has been regarded as a risk factor for carcinogenesis and a preventable cause of breast carcinoma. Several epidemiological and experimental studies in in vivo and in in vitro conditions of the influence of xenooestrogens on the occurrence of breast cancer have been conducted in the last decades and have shown ambiguous results. Conclusions. No increase in breast carcinoma incidence could be found in women who were exposed to relatively high concentrations of xenooestrogens for extended periods and small quantities of these compounds that are present in the environment probably cannot act as etiological agents for the occurrence of this disease. A multi step approach is suggested regarding the sequence of studies and measures that should be taken to further assess the importance of xenooestrogens on breast cancer carcinogenesis.
Summary		Izhodišča. Petletno preživetje bolnic s karcinomom dojke se v razvitih državah v zadnjih desetletjih ni bistveno izboljšalo. Za čim večjo uspešnost pri preprečevanju in zdravljenju karcinoma dojke je zato nujno temeljiteje poznati pogoje in mehanizme nastanka in razvoja te bolezni. Še posebej je potrebno oceniti vlogo najrazličnejših dejavnikov tveganja iz okolja, med njimi tudi ksenoestrogene. Ksenoestrogeni so strukturno raznoliki in se vežejo na estrogenske receptorje izpostavljenih celic v tkivih dojke in/ali sprožajo estrogenične odgovore na laboratorijskih testnih sistemih. Zato je bila že pred nekaj leti postavljena hipoteza, da je lahko dogotrajna izpostavljenost žensk ksenoestrogenom dejavnik tveganja pri razvoju raka dojke oz., da so ksenoestrogeni eden od možnih vzrokov nastanka te bolezni. Vendar z doslej zbranimi rezultati epidemioloških in laboratorijskih raziskav vloge in pomena ksenoestrogenov pri nastanku karcinoma dojke ni bilo mogoče natančno opredeliti. Tako posamezni polutanti med kloriranimi ogljikovodiki, ki so jih uporabljali kot pesticide, na primer TCDD in indol-3-karbinol, delujejo celo v nasprotju z odgovori, ki jih v celicah sprožajo estrogeni in učinkujejo kot antiestrogeni. Zaključki. Ksenoestrogeni imajo šibke učinke, v vsakdanjem življenju jih zaužijemo ali prejmemo z drugačnimi aplikacijami le v zelo majhnih količinah. Njihova vloga pri nastanku raka dojke je nejasna. Celo pri ženskah, ki več let prejemajo sorazmerno velike količine estrogenih zdravil s kontracepcijo in hormonsko nadomestno terapijo, je ugotovljeno tveganje nastanka raka dojke minimalno. Tako je seveda tudi edukacija bolnic otežkočena in je potrebno previdno interpretirati morebitno nevarnost izpostavljenosti ksenoestrogenom v njihovem okolju. Kljub tem problemom priporočajo ukrepe, ki bi zmanjšali prisotnost ksenoestrogenov v okolju, kakor tudi nadaljnje večstopenjske raziskave o njihovem vplivu na karcinogenezo.
Descriptors		BREAST NEOPLASMS ESTROGENS INCIDENCE SURVIVAL RATE RECEPTORS, ESTROGEN TOXAPHENE DIELDRIN POLYCHLORINATED BIPHENYLS HYDROCARBONS, HALOGENATED FOOD CONTAMINATION