Author/Editor     Zaviršek, Darja
Title     Nevidno nasilje - normativnost in normalizacija nasilja nad ljudmi z gibalnimi, senzoričnimi in intelektualnimi ovirami
Translated title     Invisible violence: norm-activity and norm-alisation of violence against people with motor, sensorial and intellectual disabilities
Type     članek
Source     Rev Krim Kriminol
Vol. and No.     Letnik 54, št. 1
Publication year     2003
Volume     str. 3-14
Language     slo
Abstract     Disabled children and adults are at least twice as often victims of sexual abuse and other violent acts than non-disabled persons; among them, the most abused are females with a diagnosis of mental disability. The article deals with violence in the private sphere and public institutions and addresses the question of why disabled people have for so long been absent from already well researched groups of victims, more vulnerable to violence than others. Their invisibility is connected with the fact that many of them do not have either formal or active civil rights (as for example the right to testify before a court). Violence against disabled people has therefore to be ranged among hate crimes, which have a long historical continuity and is a consequence of social rejection and spatial segregation. An analysis of existing research studies proves that disabled people are more often represented as criminal offenders than victims, that violence against them tends to be minimised and limited to individual cases and that they are denoted in many studies as implicit culprits of the violence they experience.
Summary     Hendikepirani otroci in odrasli so vsaj dvakrat pogosteje kot nehendikepirani žrtve spolnih zlorab in drugih nasilnih dejanj, med njimi pa se največ zlorab zgodi osebam ženskega spola, ki imajo diagnozo duševno prizadete. Članek se ukvarja z nasiljem v zasebni sferi in v javnih socialnih ustanovah in si zastavlja vprašanje, od kod razlogi za tako dolgo odsotnost hendikepiranih ljudi med že dobro raziskanimi skupinami ranljivejših za nasilje. Njihova nevidnost je povezana z dejstvom, da mnogi med njimi nimajo ne formalnih ne aktivnih državljanskih pravic (kot na primer pravice do pričanja na sodiščih). Nasilje nad hendikepiranimi gre zato uvrstiti med kazniva dejanja iz sovraštva, ki imajo zgodovinsko kontinuiteto in so del družbeno konstruiranega zavračanja in prostorske segregacije. Analiza dosedanjih raziskav na tem področju dokazuje, da so hendikepirani Ijudje pogosteje predstavljeni kot storilci kaznivih dejanj in redkeje kot žrtve, da se nasilje nad njimi minimalizira in individualizira in da so v mnogih študijah označeni kot krivci ali pa vsaj kot implicitni povzročitelji nasilja, ki ga doživljajo.
Descriptors     DISABLED
MENTAL RETARDATION
VIOLENCE
SOCIAL ENVIRONMENT
HATE
ADULT
CHILD
CHILD ABUSE
CHILD DAY CARE CENTERS
SOCIAL WORK
INSTITUTIONALIZATION
SOCIAL JUSTICE
HUMAN RIGHTS
MENTAL COMPETENCY
CRIME VICTIMS