Author/Editor		Zupančič, Vinko; Kikelj, Danijel
Title		Kiralne zdravilne učinkovine v farmacevtski industriji - razvoj in uporaba
Translated title		Chiral drugs in pharmaceutal industry - development and application
Type		članek
Source		Farm Vestn
Vol. and No.		Letnik 52, št. 3
Publication year		2001
Volume		str. 259-72
Language		slo
Abstract		Morphologically, nature shows remarkable symmetry, however at a molecular level it is highly asymmetric with the predominance for the synthesis of one isomer in preference to another. In the pharmaceutical industry it is now tendency to develop and produce chiral drugs in enantiomerically and diastereoisomerically pure form. This is because of new findings about pharmacological properties of chiral drugs, which were enabled by new analytical methods. The main driving force to this development is the availability of new chemical and analytical technologies, discovery of new economically acceptable methods for producing optically pure drugs, and more rigorous claims of regulatory and legislative authorities. A decision to develop a drug as a single enantiomer or as a racemate should be made after careful evaluation of the cost benefit ratio, i.e. when the advantages of the enantiomer in terms of efficacy and tolerability outweigh the associated increase in production and development costs with respect to the racemic drug. In the future, great attention will be paid to drug stereochemistry especially in the field of clinical and pharmacological investigations as well as in the field of legalisation. The article describes the importance of chirality in the pharmaceutical industry with respect to the influence of stereochemistry on pharmocodynamic and pharmacokinetic properties of some chiral drugs. Different routes of stereoselective synthesis of enantiomerically and diastereomerically pure drugs are presented and different routes of stereoselective synthesis of S-naproxene are described in detail. The article deals briefly also with some regulations managing registration of racemic and enantiomeric drugs.
Summary		Morfološko gledano kaže narava veliko stopnjo simetrije. To pa ne velja na molekularnem nivoju, kjer se srečamo z asimetrijo, ki se kaže v tem, da se en izomer kiralne molekule sintetizira prednostno. V farmacevtski industriji je trenutni trend razvoja in proizvodnje zdravilnih učinkovin usmerjen k pridobivanju kiralnih učinkovin v enantiomerno ali diasteroizomerno čisti obliki. Ta usmeritev je v prvi vrsti posledica novih spoznanj o delovanju zdravilnih učinkovin, ki jih je omogočil razvoj analiznih metod. Le-te so omogočile pridobivanje farmakodinamskih podatkov o posameznih izomerih zdravilnih učinkovin. K tej usmeritvi so pripomogla tudi odkritja in razvoj novih, sorazmerno enostavnih in ekonomsko sprejemljivih metod pridobivanja optično čistih surovin, kakor tudi vedno ostrejše zahteve s strani regulatorne in zakonodajne oblasti. Odločitev o proizvodnji enantiomernih ali racemnih učinkovin mora biti sprejeta takrat, ko prednost enantiomerne učinkovine, predvsem v smislu učinkovitosti in zmanjšane toksičnosti, odtehta stroške, povezane z razvojem in proizvodnjo enantiomerne namesto racemne učinkovine. Stereoselektivno delovanje zdravilnih učinkovin bo v prihodnje deležno zelo velike pozornosti zlasti na področju kliničnih in farmakokinetičnih raziskav, razvoja in zakonodaje. V članku smo uvodoma spregovorili o pomenu kiralnosti za farmacevtsko industrijo. Najprej smo preučili vpliv stereokemije na farmakodinamske in farmakokinetične parametre nekaterih kiralnih zdravilnih učinkovin. V nadaljevanju smo spregovorili o postopkih stereoselektivne sinteze enantiomernih zdravilnih učinkovin. Kot primer smo navedli različne stereoselektivne sintezne postopke pridobivanja S-naproksena, zdravilne učinkovine, ki se danes proizvaja in uporablja v enantiomerni obliki. Na koncu smo navedli še nekaj predpisov, ki urejajo zakonodajo na področju registracije racemnih in optično čistih zdravilnih učinkovin.
Descriptors		DRUG INDUSTRY TECHNOLOGY, PHARMACEUTICAL STEREOISOMERISM DRUGS, INVESTIGATIONAL NAPROXEN INTESTINAL ABSORPTION