Author/Editor     Kaplan-Pavlovčič, Staša
Title     Aterosklerotična bolezen ledvičnih arterij
Translated title     Atherosclerotic renal artery disease
Type     članek
Source     Med Razgl
Vol. and No.     Letnik 42, št. Suppl 2
Publication year     2003
Volume     str. 105-11
Language     slo
Abstract     Atherosclerotic renal artery stenosis is the most common primary disease of the renal arteries. It is associated with two major cfinical syndromes, ischemic renal disease and renovascular hypertension. The prevalence of this disease increases with age, long-standing primary hypertension, hypercholesterolemia and evidence of atherosclerosis of other organs (it is 11 to 23% in patients with documented coronary disease and 14 to 42% in those with aortic or peripheral vascular disease). The disease is progressive at a variable individual rate and correlates with the degree of stenosis. The presence of renal artery disease should be considered a risk marker for all-cause and cardiovascular mortality. Renal parenchymal damage due to ageing, nephrosclerosis, cholesterol embolism or long-standing primary hypertension is the major factor responsible for renal functional loss and explains why renal function rarely shows significant improvement after revascularization. Rules of clinical prediction for renal artery stenosis may greatly help the clinician in selecting patients for diagnostic work-up. Color Doppler ultrasonography is very useful in screening for renovascular disease and predicting the patient's response to revascularization on the basis of the resistive index. Magnetic resonance angiography and spiral computed angiography are important diagnostic methods, especially in patients with renal insufficiency. Revascularization via percutaneous transluminal renal angioplasty alone or stent implantation may be useful for reducing blood pressure and improving renal function in selected patients by weighing the benefits and risks of the procedure.
Summary     Aterosklerosklerotična zožitev ledvičnih arterij je najpogostejša primarna bolezen ledvičnih arterij in je v povezavi z dvema pomembnima kliničnima sindromoma: renovaskularno hipertenzijo in ishemično boleznijo ledvic. Pojavnost bolezni narašča s starostjo, moškim spolom, kajenjem, zvišanim holesterolom, sladkorno boleznijo, dolgotrajno primarno arterijsko hipertenzijo in zunajledvično aterosklerozo (pri bolnikih s koronarno srčno boleznijo 11-23%, pri bolnikih z okluzivno boleznijo aorte ali perifernih arterij 14-42%). Bolezen je napredujoča in lahko povzroči popolno zaporo arterije in končno odpoved ledvice. Aterosklerotična zožitev ledvične arterije je znanilec večjega tveganja za smrt zaradi kardiovaskularnih in drugih vzrokov. Renoparenhimska bolezen v povezavi z zožitvijo ledvične arterije je posledica starostnih sprememb, dolgotrajne primarne arterijske hipertenzije s posledično hipertenzivno nefrosklerozo in ateroembolične ledvične bolezni in pomembno vpliva na verjetnost uspešnega zdravljenja z revaskularizacijskimi posegi. Revaskularizacijski posegi so operacijski in sedaj najbolj uveljavljeno zdravljenje s perkutano transluminalno renalno angioplastiko brez ali z vstavitvijo znotrajžilne opornice. Med diagnostičnimi testi je za ugotavljanje zožitve in sledenja naravnega poteka bolezni najbolj uporabna ultrazvočna Dopplerjeva preiskava z merjenjem pretoka krvi v ledvičnih arterijah in določanjem rezistenčnega indeksa. Klasična ledvična angiografija je še vedno standardna preiskava, pri oslabljenem delovanju ledvic pa sta najbolj{i preiskavi magnetna resonanca in spiralna računalniška tomografija. Odločitev o diagnostičnem postopku temelji na klinični verjetnosti hemodinamsko pomembne zožitve. Za pravilno odločitev so pomembne izkušnje ob ustreznem tehtanju koristi in možnem tveganju, ki ga izbira zdravljenja prinaša.
Descriptors     ATHEROSCLEROSIS
RENAL ARTERY OBSTRUCTION
HYPERTENSION, RENOVASCULAR
RENAL ARTERY
ANGIOPLASTY, BALLOON