Author/Editor     Iljaž, Rade
Title     Stališča zdravstvenega osebja in bolnikov do uporabe računalnikov v ZD Brežice
Translated title     Attitudes of health professionals and users of health services toward using computers in Primary health centre of Brežice
Type     članek
Source     Zdrav Vestn
Vol. and No.     Letnik 72, št. 6
Publication year     2003
Volume     str. 373-6
Language     slo
Abstract     Background. According to GINA guidelines asthmatic patients should be (nearly) without asthmatic symptoms, have minimal requirements for reliever, without limitations to daily activities and with appropriate quality of life. The upper mentioned goals of asthma therapy were not met in everyday life and a failure of the GINA expectations was confirmed by epidemiological studies. This study presents a management of adults and children with asthma in Slovenia. Methods. Patients with asthma were chosen at random from all regions of Slovenia. 172 adults and 168 children with asthma filled in a questionnaire. Results. Our patients were prescribed inhaled glucocorticoid (85% of adults and 96% of children with asthma) in much greater segment than asthmatic patients in other countries. Still they had too many daily asthmatic symptoms and experienced too frequent episodes of nocturnal asthma. Even trivial activities were significantly disturbed by asthma. Their quality of life was low. Our patients admitted low compliance with therapy with inhaled glucocorticoids. Conclusions. In spite of appropriate prescriptions of inhaled glucocorticoids to asthmatic patients included in our study the goals of asthma therapy were not met. The most obvious reason for that failure was low compliance to therapy with inhaled glucocorticoids. It is belived that intensive education programs for asthmatic patients and the medical personnel involved in the management of asthmatic patients should be proposed.
Summary     Izhodišča. Vse večje število slovenskih zdravnikov v osnovnem zdravstvu med delom v ambulanti aktivno uporablja računalnik. Po zakonskih predpisih je še vedno obvezno zapisovanje v t i. klasični zdravstveni karton, zato se je zaradi uvajanja računalniškega zdravstvenega zapisa čas posameznega obiska v ambulanti posledično podaljšal. Na drugi strani uporaba sodobne računalniške tehnologije prinaša številne prednosti tako zdravstvenemu osebju kot uporabnikom zdravstvenih storitev. Metode. V presečni raziskavi, ki je zajela zdravstveno osebje in obiskovalce treh ambulant ZD Brežice, ocenjuje stališča in zadovoljstvo obeh skupin po desetih letih uporabe osebnega računalnika in računalniškega zdravstvenega zapisa. Za oceno smo uporabili vprašalnik s petimi vprašanji in ponujenimi odgovori po petstopenjski Likertovi lestvici. Rezultati. Analiza odgovorov na posamezna vprašanja je pokazala statistično pomembne razlike v stališčih med uporabniki zdravstvenih storitev in zdravstvenim osebjem pri štirih od petih vprašanj. Razlike v stališčih med podskupinama "zdravniki/zdravnice" in "sestre/tehniki" niso bile statistično pomembne pri nobenem vprašanju in z 95-odstotnim intervalom zaupanja. Statistična značilnost razlik je bila ocenjena s pomočjo testa Z za oceno razlik med proporci in mejo statistične značilnosti p < 0,05. Zaključki. Obstajajo pomembne razlike med zdravstvenim osebjem in uporabniki zdravstvenih storitev v dojemanju pomembnosti in koristnosti uporabe računalniške podpore pri vsakdanjem delu v ambulanti. Potrebne so nove raziskave stališč in mnenj tako uporabnikov kot ponudnikov zdravstvenih storitev v širšem slovenskem prostoru z večjim vzorcem in z večjim zajemom vprašanj.
Descriptors     MEDICAL RECORDS SYSTEMS, COMPUTERIZED
AMBULATORY CARE
HEALTH MANPOWER
ATTITUDE TO COMPUTERS
QUESTIONNAIRES
CROSS-SECTIONAL STUDIES