Author/Editor     Avberšek, Andreja; Rečnik, Gregor; Pirtošek, Zvezdan; Ocepek, Lidija
Title     Kako izboljšati kakovost življenja osebam s parkinsonizmom?
Type     članek
Source     Rehabilitacija
Vol. and No.     Letnik 2, št. 1-2
Publication year     2003
Volume     str. 65-70
Language     slo
Abstract     Parkinsonism is a chronic disorder of the central nervous system characterized by classical motor signs: tremor, rigidity, akinesia, postural impairment. Non-motor aspects of the disease (dementia, depression, vegetative disfunctions) can be equally disturbing and can considerably affect quality of life (QoL). As yet there has been no study in Slovenia on how various factors influence quality of life in Parkinsonian patients. The aim of the present work was to identify these factors and to propose certain measures which would improve patients' QoL. The patients were divided into two groups according to their perception of their QoL: in group A there were 12 patients with high QoL and in group B there were 11 patients with low QoL. The following parameters were studied in all patients: motor disability, impairment in daily activities, cognitive abilities, depression and self-assessment of their health state. Depression was assessed in carers. The two groups differed significantly in EQ-SD summary index, depression of patients, depression of carers and in impairment of daily activities. There were no differences between the groups in cognitive abilities and motor impairment. Our results show that depression and impairment in daily activities, but not motor or cognitive disability, influence QoL in patients with parkinsonism, considering that their motor symptoms are optimally treated. We propose that clinical examination of the patients includes not only motor assessment but also assessment of mood in patients and occasionally carers. Improvement in daily activities can be reached with a multidisciplinary team management of the patient.
Summary     Parkinsonizem je motnja v delovanju osrednjega živčevja, za katero so značilni tremor, rigidnost, bradikinezija in motnje ravnotežja. Tem (motoričnim) znakom parkinsonizma se pridružujejo še nemotorični, med katere uvrščamo predvsem depresijo, demenco, nekatere vegetativne motnje ter nespečnost. Pri zdravljenju parkinsonizma so se nevrologi dolgo posvečali zgolj obvladovanju motoričnih motenj. Parkinsonizem spremlja vrsta nemotoričnih motenj, ki prav tako lahko vplivajo na kakovost življenja. Na področju Slovenije ni bila izvedena še nobena študija o vplivu različnih dejavnikov na kakovost življenja oseb s parkinsonizmom. Namen naše naloge je bil ugotoviti te dejavnike in na osnovi tega predlagati ukrepe, kako izboljšati kakovost življenja oseb s parkinsonizmom. V študiji je sodelovalo 23 oseb s parkinsonizmom, pri katerih so bile motorične motnje sorazmerno dobro urejene s terapijo. V skupini A je bilo 12 preiskovancev, ki so ocenili kvaliteto svojega življenja kot visoko; v skupini B je bilo 11 preiskovancev, ki so kvaliteto svojega življenja ocenili kot nizko. Zanimalo nas je predvsem, v čem se skupini med seboj razlikujeta. Pri preiskovancih obeh skupin smo ocenjevali motorično prizadetost, zmožnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti, spoznavne sposobnosti, in prisotnost depresivnosti, pri skrbnikih pa prisotnost depresivnosti. Statistično značilna razlika med skupinama (p<0,05) je bila v indeksu EQ-SD, depresivnosti, zmožnosti opravljanja vsakodnevnih aktivnostih bolnika in v depresivnosti skrbnika. Preiskovanci skupine A in B se niso porilembno razlikovali po spoznavnih sposobnostih in motoričnih težavah. (Izvleček skrajšan pri 2000 znakih).
Descriptors     PARKINSON DISEASE
QUALITY OF LIFE
DEPRESSION